Knjiga "Čas je velika smetanova torta" avtorja Miha Mazzinija, je izjemen primer, kako otroku na preprost in razumljiv način razložiti kompleksni koncept časa. To delo je bilo izpostavljeno kot priporočilo za vse, ki želijo otrokom približati razumevanje časa.
Osebna perspektiva in navdih za pisanje
Zanimanje za knjige in pisanje se je pri mnogih posameznikih, ki so se pozneje posvetili ustvarjanju, začelo zelo zgodaj, že v predšolskem obdobju. Pri nekaterih se je ob vstopu v šolo, natančneje med prvim in drugim razredom, že pojavilo pisanje prvih pesmic. Primeri takšnih zgodnjih del so pesmici "Jutro" in "Ura". To začetno ustvarjanje pogosto ni zavestna odločitev, temveč prej igra z besedami, kar je posledica zelo zgodnje pismenosti. Nekateri posamezniki so že pri dveh letih poznali črke, pri treh pisali prve besede in kratke povedi, pri štirih brali lažje knjige, pri petih malce zahtevnejše (kot so "Miškolina", "Čarovnik iz Oza"), pri šestih pa že podnapise v filmih.
Razvoj in objave
Že pri enajstih letih se lahko nabere dovolj pesmi, da se v šoli organizira pomoč pri izdaji prve pesniške zbirke. Leta 2007 je tako izšla zbirka "Moje in tvoje pesmi". Pisanje se nadaljuje in ob koncu devetega razreda, leta 2010, izide druga zbirka "Skrivna pisava". Isto leto je avtorica drugič izbrana med pet osnovnošolskih pesnikov za Župančičevo frulico, leta 2011 pa prejme Župančičevo frulico kot gimnazijka (za najboljšega srednješolskega pesnika za leto 2011).
Takrat se je avtorica že skoraj poslovila od rime, z mislijo, da bo nekega dne, ko odraste, rimo opustila. Prehodila je pot od štirivrstičnic "Jutro" in "Ura" do "resnih" pesmi, kot so "Skrivna pisava", "Feniksov let", "10 zapovedi" in "He walks in beauty", "Nocoj se mi zdi škoda zaspati", "Spomini". Poleg pesmi se že nekaj časa pišejo kratke zgodbe, dramske igrice, začetniški romani, haiku poezija.
Amanda Gorman o tem, kako biti mlada pesnica, in nasveti Oprah Winfrey | V toliko besedah | Harper's BAZAAR
Literarni vzorniki in pomembna mnenja
Vzornikov je veliko in težko je izbrati. Med pisatelji romanov je pogosto omenjena Cornelia Funke (s trilogijo "Srce iz črnila", "Kri iz črnila", "Smrt iz črnila"). V mlajših letih so bili priljubljeni Lucy Montgomery, Svetlana Makarovič in mnogi drugi. Med pesniki v mlajših letih Dane Zajc, Kajetan Kovič, Tone Pavček, Niko Grafenauer, pozneje pa Lord Byron, Lermontov, Puškin. Med pisatelji kratke zgodbe je izpostavljen Čehov, med dramatiki Shakespeare, med ilustratorji Beatrix Potter, med kolumnisti pa Miha Mazzini. Slednjega bi omenili tudi v zvezi z eno knjigico, ki se je brala že v vrtcu: "Čas je velika smetanova torta".
Mnenje družine (mame, očeta, prijateljev, sošolcev) ter profesorjev je zelo pomembno. Posebno težo ima kritika strokovne komisije Župančičeve frulice, saj so v njej strokovnjaki, ki se dobro spoznajo na poezijo (Janko Lozar, dr. filozofije in univ. dipl. prevajalec, Igor Divjak, mag. ameriških študij, literarni kritik in prevajalec, Tone Škrjanec, univ. dipl. sociolog, pesnik in prevajalec).
Preživljanje s pisanjem in prihodnji načrti
Zaslužek s pisanjem ni vedno glavni motiv. Čeprav so nekateri avtorji zaslužili nekaj sto evrov na natečajih doma in v tujini, je bil ta denar pogosto namenjen za nakup elektronskega bralnika za raziskovalno nalogo o elektronski knjigi, kar pomeni, da se je zaslužek vrnil h knjigi. Tudi denar od nagrad se lahko nameni v koristne namene, kot je varčevanje za tečaj jezika v tujini.
Nagrade in objavljena dela
Med literarnimi nagradami je mogoče prejeti Zlato piko na festivalu Pika Nogavička v Velenju za pesem in spis, prvo mesto na državnem literarnem natečaju v kategoriji balade in prvo mesto na občinskem natečaju za besedilo pesmi o Velenju, ob 50. obletnici mesta. Na mednarodnih natečajih, kot je "Na krilih metulja in laboda Schwanenstadt" v Avstriji, se podelijo specialne nagrade žirije za knjigo v verzih "Vesoljski izlet" (besedilo in ilustracije) in "Razmejitvena črta".
Poleg že omenjenih pesniških zbirk so objavljena tudi druga dela. Založba Smart-team (natečaj "Z domišljijo na potep") je objavila tri knjige: leta 2010 knjigo zgodb "Bottom level" (posebna nagrada žirije) in leta 2011 knjigo zgodb "Utrinki" ter roman v prostem slogu "Monkey business" (2. mesto med dijaki). Napisane so bile tudi radijske igre, kot je "Ekskurzija" za natečaj "Misli z vodo" Radia Slovenija, ki se je znašla med izbranih šest in bo posneta za oddajo "Gymnasium". Ena pravljica je bila predvajana na radiu v oddaji "Lahko noč, otroci".
Trenutno ustvarjanje
Zadnji dve leti je priljubljeno pisanje kratkih zgodb, nekaj se jih je že nabralo. Trenutno se pišejo zgodbe "iz šolske torbe". Najraje se pišejo dramske igre, predvsem komedije, za otroke in odrasle. Začelo se je tudi pisanje romanov: mladinskega romana in romana z znanstvenofantastično tematiko, ki naj bi bil sestavljen iz štirih daljših pripovedi, ki so med seboj povezane. Povezovalni element je zgodovina, ki je na nek način tudi glavna literarna oseba.
Nastanek zgodbe za natečaj Zgodbarnica
Zgodba "Literarna tragedija" (njena prva različica) je bila v mislih nekaj časa, uresničila pa se je, ko je bil natečaj objavljen. Ideja za zgodbo je vezana na dogodek o mladem pisatelju, ki ga je pred leti skritizirala neka gospa in ga označila za "loozerja". Po tistem je gospod objavil roman in njegovo delo so razglasili za presežek. Veselje ob njegovem uspehu, predvsem zaradi nevoščljive gospe, je bilo veliko. Ko pa zgodbo obrneš, je lahko tudi Literarna tragedija čisto možna. Igra z besedno zmedo - dr. ali zdravnik - je pogosta.
Dnevne aktivnosti in prihodnji izobraževalni cilji
Dan se začne zjutraj, po pouku in kosilu sledi počitek, poslušanje glasbe, vsakodnevno branje, vsaj eno uro igranja klavirja, pisanje nalog (vedno ob glasbi), občasni izhodi s prijateljicami, gledanje TV, obisk kina, čas preživet z računalnikom in pisanjem. Poleg tega so prisotne še dodatne aktivnosti. Vikend pa je dober izum. Najljubše kratkočasenje je branje. Kot je dejal eden pisatelj na zagrebškem sejmu knjig, da bi brez pisanja morda preživel, brez branja pa nikakor ne. Zelo dobro rečeno.
Glede nadaljnjega izobraževanja se mnogi še niso odločili, a se bo kmalu treba. Zanimanje je razpršeno na več stvari. Poleg jezikov, književnosti in umetnostne zgodovine so priljubljeni tudi naravoslovni predmeti, matematika, logika, fizika. Najljubši predmet je vsekakor zgodovina, kar je pogosto podedovano po družinskih članih. Zanimanje se kaže tudi za arhitekturo, dramaturgijo, scenaristiko. Veliko je zanimivih področij in izbrati poklic ni tako preprosto, še posebej v času ekonomske krize, ko mladi niso v lahki situaciji. Odločitev bo verjetno točka, kjer se sekata razum in srce.