Buča (lat. Cucurbita pepo) je kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike. Beseda "buča" se v slovenščini uporablja za samo rastlino, njen plod kot hrano ali jed, pa tudi v prenesenem pomenu.
Kaj je Buča?
Kot samostalnik ženskega spola, buča označuje:
- kulturno rastlino s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; sinonim je svinjska buča.
- plod te rastline.
- ta plod kot hrana, jed.
- posodo ali steklenico trebušaste oblike, vključno s steklenim delom svetila take oblike.
- ekspresivno, glavo, zlasti človeško.
- navadno slabšalno, neumnega, naivnega ali nespametnega človeka.
Stalne zveze in frazeologija
Z besedo buča so povezane številne stalne zveze in frazeološke izraze, ki obogatijo slovenski jezik. Med stalne zveze spadajo: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, svinjska buča in špagetna buča. Frazeološki izrazi vključujejo: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče in izrek "To so buče."
Etimologija
Beseda buča je prevzeta iz romanščine, iz vulgarnolatinske besede buttia, ki je pomenila 'okrogla posoda za vino, sodček', kar izvira iz buttis 'sod'. Hrvaški ekvivalent je bȕća.
Vrste in Sorte Buč
Buče, ki dozorijo jeseni, so raznolike po obliki, velikosti in barvi - so okrogle, podolgovate, jedilne in okrasne. Delimo jih predvsem na poletne in zimske buče.
Poletne in zimske buče
- Poletne buče, kamor spadajo tudi bučke, jemo mlade, delno zrele ali zrele v poletni sezoni. Te buče niso primerne za daljše shranjevanje.
- Zimske buče se dozorele hranijo vso zimo do pomladi. Navadne buče imajo mehko lupino, trd, rebrast ozek in pogosto bodičast pecelj. So rumene, bele, zelene, rumeno-zelene, lisaste ali oranžne. Med znane zimske buče spadajo: Hubbard, Banana Pink, Hokkaido, Golden Delicious, Crown prince in Marina di Chioggia.
Muškatne buče
Muškatne buče so predvsem zimske sorte z okusnim in vsestransko uporabnim mesom. Največje so sivozelene ali okraste barve. Pecelj ploda je trd, rahlo rebrast in kjer se drži buče, je izrazito razširjen. Lupina je gladka in trda, meso pa je rumeno ali oranžno. Odlično se ohranijo prav v pomlad in so med najbolj okusnimi bučami. Sorte, kot so Butternut, Cheese in Crookneck, ter muškatna buča iz Provance z izrazitimi trdimi rebri, so priljubljene. Na jugu ZDA največ gojijo sorte C. mixa ali C. moschata.
Sorte, pri katerih lupina otrdi, niso primerne za daljše hranjenje in so boljše za uživanje še nedozorele. Navadna buča je prišla v Evropo z odkritjem Amerike.
Gojenje Buč
Za uspešno gojenje buč je ključna izbira sončne lege, dobro zrahljana prst in pognojena zemlja s kompostom. Buče najraje uspevajo na kompostu, kar prinaša dvojno korist: dobro uspevajo in hkrati zaščitijo kompost pred izsušitvijo, ker ga popolnoma zakrijejo z listi. Rade imajo rodovitno humusno prst in toplo poletje. Pomembna je tudi voda, vendar imajo buče zelo globoke korenine, zato poleti nimajo težav s sušo. Sadike posadimo konec aprila ali v začetku maja. Če sadike vzgojimo sami, jih presadimo ven šele po ledenih možeh, sredi maja. Buče gojimo na polju ali na vrtu in so pomembna industrijska rastlina.
Hranilne Vrednosti in Zdravilne Lastnosti Buč
Buče so bogate s kalijem, imajo malo kalorij in veliko hranilnih snovi, zato so primerne za dietno in zdravo prehrano bolnih in zdravih ljudi. Hranilne vrednosti so zgolj informativne narave, a so lahko v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja (približno 2000 kCal na dan).
Učinkovine in splošni vplivi
V bučah najdemo eterično olje, alkaloid, vitamine in hormonske učinkovine. Poleg kalija vsebujejo še vitamin C in so dober vir vlaknin. V lupini je veliko karotenov in magnezija. Buče pomagajo hujšati, izboljšujejo koncentracijo, krepijo srce, odvajajo vodo iz telesa, razstrupljajo črevesje, krepijo imunski sistem in vse telesne sluznice.
Zdravilni učinki
Buče so znane po svojih zdravilnih lastnostih:
- Pomagajo proti obolenju prostate in lajšajo izločanje urina, kar je koristno pri moških starostnih nadlogah.
- Odpravljajo črevesne gliste vseh vrst; nekateri pravijo, da so bučna semena kos celo trakulji. V ta namen svetujejo, da prežvečimo 80-100 jedrc, čez eno uro po terapiji proti glistam pa je potrebno vzeti kakšno močno odvajalo (npr. iz sene) ali spiti ricinusovo olje.
- Delujejo diuretično in razbremenjujejo ledvice, znižujejo krvni tlak, razbremenijo srce ter čistijo telo in kri.
- Uravnavajo delovanje mišice zapiralke pri mehurju, kar pomaga proti inkontinenci. Enako velja za semena, ki pomagajo tudi pri nočnem močenju postelje.
- Spodbujajo telo, da pokuri zaloge, in so hrana za žleze.
- Pomagajo čistiti jetra, spodbujajo trebušno slinavko in s tem pomagajo uravnotežiti krvni sladkor.
- Oranžne buče delujejo protirakavo, krepijo sluznice v telesu in preprečujejo okužbe. Pomagajo izločiti v sluz zavite zaostale izločke.
- Preprečujejo bolezni srca in ožilja.
- Bolnikom s sladkorno boleznijo pomaga čaj iz borovničevih listov, bučnih jedrc in baldrijanovih korenin v razmerju 1:1:1. Tri čajne žličke mešanice poparimo s 3 dl vroče vode.
Bučna semena in olje
Plodovi buč v notranjosti skrivajo semena, iz katerih stiskamo in pridelujemo bučno olje. Semena lahko postrgamo iz notranjosti in jih pojemo surove ali posušene. V ljudskem zdravilstvu jugovzhodne Evrope jih že dolgo uporabljajo za lajšanje težav z razdražljivim oziroma inkontinenčnim mehurjem in povečanjem prostate.
Bučna semena vsebujejo maščobno olje, v katerem je zelo veliko linolenske kisline, ene od esencialnih nenasičenih maščobnih kislin, kar pomeni, da je za naš organizem zelo pomembna. Poleg maščobnega olja semena navadne buče vsebujejo tudi fitosterole, tokoferole, karotenoide in minerale. Za vse navedene učinkovine je značilno tudi antioksidativno delovanje, kar pomeni, da lovijo proste radikale, ki lahko poškodujejo celice.
Z bučami se je kar precej ukvarjala tudi znanost. V preteklosti so menili, da je večina učinkovin, ki ugodno vplivajo na prostato in sečni mehur, skrita v oljnem delu semen, vendar sodobna spoznanja nakazujejo, da so za to odgovorne druge, vodotopne učinkovine. Pri bolni prostati pogosto primanjkuje cinka.
Kulinarična Uporaba Buč
Buče so res prave kameleonke, saj lahko oponašajo sadje ali so zelenjava v pravem pomenu besede. Ker so nevtralnega okusa, jih lahko odlično mešamo z drugo hrano, jih pripravimo kisle, sladke ali slane. Uživamo jih cele, v mislih imamo njihovo meso. Lahko jih kuhamo, vlagamo, jemo surove, pečemo na žaru, delamo štrudl, pohamo ali naribamo v omako. Dobre so tudi v juhah.
Piščančji paprikaš z bučo
Za tiste, ki si želijo poskusiti bučo v slani jedi, je piščančji paprikaš z bučo odlična izbira. Postopek priprave je preprost in rezultat je bogata, kremasta jed.
Sestavine (za cca. 4 osebe)
- 1 večja čebula
- 3-4 stroki česna
- 500 g buče (npr. muškatna ali hokaido)
- 500 g piščančjega mesa (npr. stegna ali prsa)
- Sol in poper po okusu
- Olje za praženje
- 1-2 žlici sladke paprike v prahu
- 1 žlica paradižnikove mezge
- 500 ml jušne osnove (ali vode)
- 150-200 g kisle smetane
- 1 žlica koruznega škroba (gustina)
Postopek
- Čebulo in česen olupimo ter ju ločeno drobno sesekljamo.
- Bučo po potrebi olupimo in ji odstranimo semena, nato pa jo grobo naribamo.
- Piščančje meso operemo pod tekočo vodo in ga temeljito osušimo s papirnatimi brisačkami. Rahlo ga začinimo s soljo in poprom.
- Na kuhalnik pristavimo večji lonec in v njem segrejemo olje. Na segreto maščobo položimo začinjene kose piščanca in jih na obeh straneh zlato rjavo popečemo. Meso ne rabi biti povsem pečeno, saj se bo do konca skuhalo v omaki. Popečeno meso odstranimo iz lonca in ga shranimo na krožniku.
- V lonec stresemo čebulo in jo na srednjem ognju pražimo toliko časa, da postekleni. Dodamo sesekljan česen in naribano bučo ter vse skupaj med mešanjem pražimo še približno 2 minuti.
- Po sestavinah potrosimo sladko papriko in jo zelo na hitro popražimo, nato pa primešamo paradižnikovo mezgo.
- V lonec prilijemo jušno osnovo (lahko uporabimo tudi vodo) in s kuhalnico dobro postrgamo po dnu, da odlepimo vse karamelizirane koščke, ki so nastali med praženjem.
- V omako vrnemo popečeno meso, lonec pokrijemo in jed na šibkem ognju kuhamo približno 40 minut. Začinimo s poprom in soljo ter vmes po potrebi prilijemo še malo jušne osnove ali vode.
- V posodici gladko zmešamo kislo smetano in koruzni škrob. Zmes med mešanjem vmešamo v omako.
- Paprikaš nato med nenehnim mešanjem kuhamo še približno 5 minut, pri tem pa je pomembno, da omaka ne vre, saj se bo drugače ločila in ne bo gosta ter kremasta.
- Pripravljen paprikaš serviramo na krožnike.
Druge priljubljene jedi z bučo
Pečena buča
Če nas mika buča iz pečice, enostavno narežimo rumeno ali oranžno meso buče na široke rezine, jo naložimo v pekač, zabelimo z maslom in posujemo s sladkorjem ter spečemo, dokler se ne zmehča. Lahko zabelimo z maslom in smetano.
Buča špagetarica
Buča špagetarica je posebnost, saj jo kuhamo ali pečemo celo. Šele, ko je kuhana oziroma pečena, jo prerežemo na pol, odstranimo semena in z vilicami izdolbemo meso, ki je podobno tankim špagetom.
Marmelada in vložene buče
Iz buč lahko pripravimo okusno marmelado. Rezine buč vlagamo tudi kot kumarice in zalijemo s prevretim in začinjenim kisom ali jih vkuhavamo.
Buče kot zelenjava
Buče dušimo z malo olja, začinimo s soljo, poprom, muškatnim oreškom, curryjem in papriko.
Bučne juhe
- Klasična bučna juha: Buče dušimo na malo olja, zalijemo z vodo, zmiksamo s paličnim mešalnikom in zgostimo s pirino moko ali krompirjem.
- Bučna juha s koprom: Buče olupimo (če nimamo buč hokaido, ki jih poleg cuket edinih ni potrebno lupiti), narežemo na kocke, skuhamo v vodi, ki smo ji dodali precej kopra. Del bučnega mesa vzamemo iz juhe, ostanek pa spasiramo s paličnim mešalnikom v gladko maso.
- Preprosta juha iz buč:
Sestavine:
- 1 žlica masla
- 1 čebula
- 1/2 rumene buče, olupljene in narezane na kocke
- 1 korenček
- Kos zelene
- 4 stroki česna
- Sol, poper, peteršilj, origano, bazilika
Postopek:
Zelenjavo olupimo, narežemo. V kozici segrejemo maslo, prepražimo zelenjavo (10 minut), zalijemo z vodo tako, da pokrije zelenjavo. Dodamo začimbe razen peteršilja, premešamo, pokrijemo in kuhamo 25 minut.
Bučne solate
- Enostavna bučna solata: Grobo nastrgamo meso buč in ponudimo kot samo solato ali pa pomešamo z glavnato solato ali kuhano pirino kašo.
- Sveža solata iz buč (za 4 osebe): 30 dag na kocke narezanih cuket, 15 dag drobno narezane redkvice in kolerabice zmešamo z bučnim oljem in kislo smetano, dodamo limonin sok, mleta bučna jederca, sol in poper in še enkrat premešamo. Pustimo stati 10 minut.
Rožičevo pecivo z bučami
Zmešamo enako količino rožičeve moke in zmletih buč ter pripravimo toliko mešanice, da je je dovolj za pekač. Namažemo ga z maslom, vanj zložimo mešanico rožičev in buč, poravnamo in pečemo na 150 stopinjah Celzija 20 minut. Še toplo razrežemo na kose in na krožniku zabelimo z maslom.
Bučne palačinke
Sestavine:
- 10 dag bučnega pireja
- 10 dag skute
- Cimet ali svež ingver
- Sladkor po okusu
- 1 žlica sladkega likerja
- Zmleta bučna jederca
Postopek:
Bučnemu pireju dodamo cimet ali sveže nariban ingver ter sladkor. V skuto vlijemo liker, jo dodamo zmesi in gladko razmešamo. Palačinke spečemo na olju. Namažemo jih s pripravljenim nadevom in zvijemo.
Sorodne Rastline: Lubenica in Melona
Lubenica
Lubenica je sorodnica buč, saj izhaja iz iste družine. V zadnjem času je pridobila na pomenu zaradi likopina, rdečega barvila, ki je tudi v paradižnikih. Likopin deluje antioksidativno, skrbi za tvorbo imunskih celic, nevtralizira proste radikale in zmanjšuje možnost poškodb genetskega zapisa ter rakavih obolenj. Sveže stisnjen sok lubenice ima izrazito diuretično delovanje in je zelo bogat z rudninami.
Lubeničin šerbet
Navaden šerbet pripravimo tako, da sadju dodamo vodo, sladkor in beljake, vse skupaj pa ohladimo v hladilniku. Lubenica sama pa ima dovolj vode in sladkorja, da jo lahko pripravimo kar tako: Prerežemo jo na pol, izdolbemo meso in ga zmiksamo s paličnim mešalnikom. Ni nujno, da odstranimo pečke, saj so užitne. Posodo z mešanico damo v zamrzovalnik in med zmrzovanjem večkrat premešamo, da ne kristalizira. Ko je masa delno zmrznjena, jo preložimo v izdolbeno polovico - naravno skledo in postrežemo.
Melona
Melona je prav tako bližnja sorodnica buč iz družine bučevk. Tudi v meloni je, tako kot v lubenici, 90% vode, poleg tega pa še betakaroten. Sorte z oranžnim mesom sodijo med sadje, najbogatejše s karoteni; več ga imajo samo papaje, marelice, kaki, bezgove in rakitovčeve jagode ter plodovi jerebike. Posebej bogate so melone z vitamini B in C, kalijem, železom, cinkom, manganom, fosforjem, kalcijem ter sitosterolom, ki zmanjšuje holesterol v krvi pri vseh bučevkah.
Pomembno Opozorilo
Čezmerna uporaba diuretikov (kamor spadajo tudi nekatere oblike buč) lahko povzroči krče, težave s srcem, ožiljem in ledvicami. Vedno se posvetujte s strokovnjakom, še posebej ob zdravstvenih težavah ali načrtovanju diet.