Kaj je brstični ohrovt?
Brstični ohrovt (Brassica oleracea var. gemmifera) spada med kapusnice, ki so del širše družine križnic. Je dvoletnica, ki jo gojimo kot enoletnico. Čeprav so nekatere vrste ohrovta gojili že v starem Rimu, so brstični ohrovt, kot ga poznamo danes, kultivirali Belgijci v 13. stoletju.
Rastlina vedno razvije močan koreninski sistem, njeni listi so veliki in jajčasto oblikovani, na steblu pa se razvijejo majhne zelju podobne glavice. Odvisno od sorte, brstični ohrovt doseže od 30 do 100 cm višine. Brstiči imajo lahko v premeru več kot 4 cm, njihova velikost pa je odvisna od sorte. Brstični ohrovt se navzkrižno oplojuje z drugimi člani družine B. oleracea, kot so brokoli, zelje in cvetača.
Obstaja kar nekaj sort vijoličastega brstičnega ohrovta, ki so redkeje dostopne v trgovinah. Med njimi je znan hibrid med rdečim zeljem in navadnim brstičnim ohrovtom, razvit na Nizozemskem v prejšnjem stoletju. Vijoličasti brstični ohrovt ima pogosto še boljši, slajši in bolj oreškast okus kot zeleni, in je manj "smrdeč".
Izjemna hranilna vrednost
Brstični ohrovt je izjemno bogat z vitamini, minerali, antioksidanti in vlakninami, kar mu daje velik pomen v prehrani.
Bogastvo vitaminov
- Vitamin C: Svež brstični ohrovt vsebuje približno trikrat več vitamina C kot pomaranče; kuhan ali pečen pa enako količino kot sveže iztisnjen pomarančni sok. Vitamin C je močan antioksidant, ki krepi imunski sistem in sodeluje v številnih telesnih procesih. Zavira vnetja, pomaga pri celjenju, krepi kosti in zobe, preprečuje staranje kože, varuje srce in ožilje ter ohranja zdravje oči. Poleg tega poskrbi, da lahko naše telo iz rastlinske hrane absorbira železo.
- Vitamin K: Skrbi za zdrave kosti in za strjevanje krvi pri poškodbah.
- Karoten: Ohranja zdrav vid.
- Vitamini B-kompleksa: Prisotna sta vitamina B1 in B6.
Minerali in vlaknine
V brstičnem ohrovtu so prisotni minerali kalij, magnezij, fosfor, cink in baker. Vsebuje tudi več fosforja in žvepla kakor belo zelje.
Omeniti je treba tudi vlaknine, ki jih brstični ohrovt vsebuje več kot navadni in kodrolistni ohrovt. Vlaknine spodbujajo prebavo in varujejo črevesje. Vplivajo tudi na počasnejšo absorpcijo sladkorja v kri, kar je še posebej pomembno za diabetike ali osebe s povišanim tveganjem za nastanek sladkorne bolezni.
Glukozinolati in drugi antioksidanti
V malih zelenih glavicah se skriva tudi veliko glukozinolatov. To so žveplove spojine, ki brstičnemu ohrovtu, pa tudi drugim križnicam, nudijo naravno zaščito pred škodljivci, saj imajo vonj po žveplu in grenak okus. Znanstveniki so ugotovili, da imajo glukozinolati precejšnje protirakave učinke, saj so raziskave pokazale, da pomagajo preprečevati poškodbe DNK celic, ki običajno povečajo tveganje za razvoj raka. Brstični ohrovt nudi tudi zmerne količine folne kisline in drugih antioksidantov, ki skupaj krepijo telo, skrbijo za presnovo, razstrupljajo kri in varujejo pred rakom.
Pomembna opozorila pri uživanju
Kljub številnim koristim je pri uživanju brstičnega ohrovta pri določenih ljudeh potrebna previdnost:
- Vitamin K in antikoagulanti: Zaradi visoke vsebnosti vitamina K z njim ne smejo pretiravati osebe, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, saj lahko nihanje tega vitamina zmoti njihovo delovanje.
- Absorpcija joda: Brstični ohrovt in druge kapusnice lahko v prevelikih količinah vplivajo na absorpcijo joda v telo, kar je lahko nevarno za posameznike, ki imajo težave s ščitnico. Tem osebam se svetuje, da zmanjšajo uživanje tovrstne zelenjave.
Gojenje brstičnega ohrovta: Od setve do pridelka
Brstični ohrovt je ena tistih vrtnin, ki zahteva več potrpežljivosti, a obrodi v času, ko na vrtu že skoraj nič več ne raste. Njegovi drobni brsti so kot zimski zaklad, ki se začne oblikovati šele dolgo po presajanju.
Setev in sajenje
Setev brstičnega ohrovta za sadike s koreninsko grudo lahko opravimo že v mesecu marcu, aprilu in vse do sredine junija. Na prosto ga sejemo od aprila do sredine junija. Brstični ohrovt je najbolje sejati in presajati v mesecu juniju, na Primorskem pa še kasneje. Tudi prezimne sorte presajamo najpozneje do sredine julija.
Za setev uporabimo zelo fino zemljo za setev in potaknjence. Semena sejemo v vlažen substrat in jih posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.
Ko so lepo razviti klični listi (v roku 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se rastline "pretegnile", jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali plastično paličico.
Brstični ohrovt zraste v veliko rastlino, zato rabi veliko prostora. Razdalja med posameznimi rastlinami naj bo vsaj 50 cm v vrsti in med vrstami. Če ga sadimo dovolj narazen, lahko prazen vmesni prostor izkoristimo za setev stročnic (grah, bob, čičerika, leča, stročji fižol), špinače, blitve, ali pa ga sadimo ob krompir ali v kombinaciji z zeleno. Pred brstičnim ohrovtom na gredi vzgajamo zgodnjo spomladansko zelenjavo, vendar ga ne sadimo za spomladanskimi kapusnicami.
Zahteve za rast
- Svetloba: Brstični ohrovt potrebuje vsaj 5 do 6 ur neposredne sončne svetlobe na dan. Če raste v gosti senci večjih rastlin, bo brstel počasneje ali sploh ne.
- Tla: Potrebuje hranljiva, rodovitna, dobro odcedna in vlažna tla z veliko organske snovi.
- Gnojenje: Pred presajanjem ga pognojimo s hlevskim gnojem (do 60 kg/10 m²) ali domačim kompostom (4 l/m²). Brstični ohrovt je zahteven za dušik in kalij, nekoliko manj za fosfor. Z dušičnimi gnojili ga dognojujemo v času intenzivne rasti in pred začetkom oblikovanja brstov. Prekomerno gnojenje z dušikom lahko povzroči, da rastlina razvije le listje, brez brstov. Za dognojevanje s kalijem v jesenskem času uporabimo kalijev nitrat ali kalijev sulfat. Veliko dušika vsebuje tudi koprivna prevrelka, veliko kalija pa gabezova prevrelka. Lesni pepel, ki vsebuje kalij, ugodno vpliva na kakovost brstov; posujte ga v tankem sloju okrog rastline enkrat mesečno.
- Zalivanje: Po pikiranju moramo biti v maju in juniju pozorni na redno zalivanje, saj sonce substrat hitro izsuši. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Redno zalivanje je ključno, zlasti v vročih poletnih dneh. Tla naj bodo vlažna, a ne razmočena. Suša v obdobju brstenja lahko povzroči, da se brsti razvijejo neenakomerno ali ostanejo majhni. Namakanje ni potrebno, razen ob presajanju in v zelo sušnih razmerah.
- Zastirka: Izhlapevanje vode iz tal in rast plevelov preprečimo tako, da prostor med rastlinami zastiramo z organskimi zastirkami, kot sta travni odkos ali listje. Plevel jemlje rastlini svetlobo, zrak in hranila, zato je redno odstranjevanje plevela ključno.
Razvoj brstov
Po presajanju na prosto potrebuje brstični ohrovt približno 90 do 100 dni, da začne razvijati prve vidne brste. Ta čas lahko nekoliko niha glede na sorto, pogoje na vrtu in datum sajenja. Če ste sadike posadili v aprilu ali maju, lahko prve brste pričakujete avgusta ali septembra. Rastlina mora najprej razviti močno steblo in listno rozeto - šele nato začne v pazduhah listov poganjati drobne glavice.
Brsti se najprej pojavijo nizko na steblu, v pazduhah najstarejših listov. Sprva so komaj opazni, kot rahle odebelitve, nato pa se v nekaj tednih zaokrožijo in pridobijo značilno obliko. Rastlina v tem času porabi precej energije, zato mora biti dobro prehranjena. Brstični ohrovt najbolje uspeva pri zmernih temperaturah. Previsoke temperature v času brstenja (nad 27 °C) lahko zavrejo razvoj. Zato se pogosto opazi, da se rast v poletni vročini upočasni, nato pa v jeseni znova pospeši.
Ko se pojavijo prvi brsti, lahko postopoma odstranjujete največje spodnje liste, da izboljšate osvetlitev in pretok zraka. S tem preprečite tudi razvoj bolezni in pospešite rast spodnjih brstov. Proti koncu sezone (običajno v septembru) lahko vrh rastline odrežete (vršičkanje). To spodbuja rastlino, da energijo usmeri v razvoj brstov namesto novih listov ali višine, kar pripomore k bolj enakomerni velikosti brstov.
Kaj storiti, če brstov ni
- Preveč dušika: Če rastlina razvija ogromno listov, a nobenih brstov, je verjetno prejela preveč dušičnega gnojila. V takem primeru prenehajte z dognojevanjem in pustite rastlino nekaj tednov, da porabi obstoječa hranila.
- Prepozna setev ali presaditev: Če je bila sadika posajena prepozno (npr. sredi poletja), se lahko zgodi, da rastlina nima dovolj časa za razvoj brstov pred zimo. Brstični ohrovt potrebuje dolg dan rasti, da razvije zadostno število pazdušnih poganjkov.
- Preveč sence: Če raste v gosti senci večjih rastlin, bo ohrovt brstel počasneje ali sploh ne.
- Prehitra rast poleti: Če rastline zrastejo prehitro, brste nastavijo še v vročem delu poletja. V takem primeru so brsti nekakovostni, zato poleti ne pospešujemo razvoja rastlin.
Zaščita pred škodljivci in boleznimi
Brstični ohrovt, kot ostale kapusnice, je podvržen napadom določenih škodljivcev.
- Bramor: Najraje obgloda korenine mladih sadik brstičnega ohrovta.
- Bolhači: Takoj, ko brstični ohrovt požene mlade liste, se lahko pojavijo bolhači. Njihov obisk bo viden po šivankinih luknjicah na listih.
- Kapusov belin (Pieris brassicae): Ta metuljček obožuje vse vrste kapusnic in poleti hitro zaleže rumenkasta jajčeca na spodnjo stran listov brstičnega ohrovta, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko v enem dnevu uničijo sadike.
Preventiva in zaščita: Brstični ohrovt lahko zaščitimo z insektno mrežo od sredine maja do konca oktobra. Poleg brstičnega ohrovta lahko sadimo ali sejemo tudi rastline, ki odganjajo škodljivce, kot so kapucinke, kamilica, poprova meta, žajbelj in koper. Za biološko zaščito pred kapusovim belinom, bolhači in ušmi se lahko uporabi tudi Neem tonic. Pozimi, ko nizke temperature ustavijo živali in bolezni, skorajda nimamo težav s škodljivci, razen z lačnimi srnami ali zajci. V tem primeru lahko preko rastlin napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti pticam.
Nabiranje in shranjevanje
Brsti dozorevajo postopoma, od spodaj navzgor. Nabiramo jih, ko so veliki približno 2-4 cm, čvrsti in imajo zaprt videz. Odrežete jih z ostrim nožem ali zasukate z roko v smeri proti tlom, s čimer ne poškodujete rastline. Pobiramo le tiste, ki so pripravljeni, preostali bodo še rasli. Nabiranje lahko traja več tednov, navadno od novembra pa vse do konca februarja ali še marca naslednje leto, kar omogoča svežo zelenjavo v zimskih mesecih. V kolikor zamudimo nekaj starejših brstov in so ti večji ter mehkejši na otip, so še vedno užitni. Če smo rastline vršičkali konec jeseni, potem pridelek naberemo naenkrat.
Okus in mraz: Brstični ohrovt prenese mraz in slana celo izboljša okus. Grenkoba se zmanjša, sladkost se poveča. Zato ga je priporočljivo pustiti na vrtu tudi pozno v jesen, če vremenske razmere to dopuščajo. Brstični ohrovt je ena izmed redkih "zelenih" rastlin pozimi, pravi kralj zimske zelenjave.
Shranjevanje: Brstiče hranimo neoprane v hladilniku nekaj dni. Tudi pri zmrzovanju dolgo obdržijo svoje lastnosti.
Priprava in kulinarični nasveti
Brstični ohrovt je nočna mora večine otrok (in številnih odraslih), a neprijeten vonj in grenak okus sta največkrat posledica napačne priprave. Če to zelenjavo kuhamo v vodi, zlasti predolgo, postane namreč precej neokusna in izgubi veliko hranilnih snovi. Nepravilna vzgoja in prehitro pobiranje sta tudi vzrok neprijetnega okusa.
Če brstični ohrovt pripravimo pravilno, je lahko odlična specialiteta, saj dobi oreškast okus. Uživamo ga lahko svežega, na primer nasekljanega na solate ali naribanega, vendar se v prehrani pogosteje uporablja kuhan. Da obdrži čim več koristnih snovi, ga kuhamo čim manj časa v malo vode ali v sopari.
Priprava v kuhinji: Brstični ohrovt očistimo tako, da vsakemu brstiču odstranimo zunanje liste in steblo, brstiče operemo in pustimo, da se odcedijo. Zelo okusni so, če jih najprej pokrite dušimo v rahlo osoljeni vodi približno 15 minut, nato pa jih dušimo še nadaljnjih 15 minut v drugem loncu, v katerem smo raztopili malo masla in dodali sol. Uživamo predvsem brste, v juhah in omakah pa lahko uporabimo tudi vršičke rastlin. Liste potrgamo le, če želimo pospešiti dozorevanje brstov, sicer jih rastlina potrebuje za zaščito pred mrazom.
Začimbe, ki se pogosto uporabljajo pri pripravi jedi iz brstičnega ohrovta, so muškatni orešček, beli poper, timijan in nariban parmezan.