Bled je ena najlepših destinacij v Sloveniji, ki vsako leto privabi številne turiste. Ne slovi le po Blejskem jezeru, slikovitem otočku in mogočnem gradu, temveč tudi po svoji edinstveni sladici - blejski kremni rezini, ki jo tuji turisti pogosto imenujejo "Bled cream cake". Ta izjemna sladica, ki združuje hrustljavo skorjico z mešanico izjemno lahke vaniljeve kreme in stepene smetane, velja za eno najbolj prepoznavnih slovenskih tradicionalnih jedi.
Kljub temu, da je blejsko kremno rezino zaradi njenih plasti precej težko elegantno jesti, je ob obisku Bleda preprosto ne smete izpustiti. Mnogi Slovenci jo prepoznajo kot "sladko kraljico Bleda", ki se uvršča med najbolj znane slovenske sladice, ob bok prekmurski gibanici in potici. Brez okušanja originalne blejske kremne rezine potovanje na Bled ni popolno.
Zgodovina in izvor blejske kremne rezine
Rojstvo legende
Zgodba o blejski kremni rezini sega v čas Avstro-Ogrskega cesarstva v 18. in 19. stoletju, saj so različice te sladice prisotne v številnih državah, ki so bile nekoč pod habsburško vladavino. Bosanci uživajo krempito, Poljaki imajo radi kremówko, Slovaki pa se z veseljem posladkajo s krémešom.
Originalno blejsko kremno rezino je izumil Ištvan Lukačević, domačin iz Vojvodine, ki je po drugi svetovni vojni prišel v Slovenijo kot slaščičar. Njegov recept je temeljil na tehnikah in receptih, ki jih je ob prelomu 20. stoletja zbral sin peka z priimkom Ravnik, potem ko je potoval po Avstriji in Nemčiji, vključno z receptom za vaniljevo kremo. Lukačević je pozimi delal v pekarni Ravnik, kjer se je naučil vseh družinskih receptov, vključno z receptom za vaniljevo kremo, ki je kasneje postala osrednja sestavina blejske kremne rezine.
Poleti je Lukačević delal v Kavarni hotela Park, kjer je dobil idejo, da bi šamšnito, takrat na meniju, zamenjal z lažjo in bolj osvežilno sladico. Tako se je leta 1953 v slaščičarski delavnici Hotela Park na Bledu rodila blejska kremna rezina. Rezultat je sladica, ki jo še danes lahko poskusite v Kavarni hotela Park, in predstavlja pravi simbol blejske kulinarike.
Skrivnost originalnega recepta in priprave
Pomen "srečne sedmice"
Blejska kremna rezina v določeni meri sledi čarobnim, nekateri bi rekli celo "srečnim" številkam. Po besedah restavracije Park Hotela Bled je ta plastna kremna rezina pripravljena po posebnih navodilih "srečne sedmice". Listnato testo se preloži sedemkrat in se nato pusti počivati čez noč pred peko in ponovnim hlajenjem. Jajčna krema se kuha sedem minut. Ohlajena, prekrita z nežno sladkano plastjo stepene smetane in posuta s sladkorjem v prahu, se nato vsaka rezina nareže na popoln kvadrat sedemkrat sedem centimetrov. To so tudi idealne mere, ki zagotavljajo popolno razmerje vseh plasti. Če nadaljujemo s "srečno sedmico", lahko rečemo, da je blejska kremna rezina pripravljena vsak dan v tednu, torej sedem dni v tednu.
Sestavine in postopek
Skrivnost neustavljivega okusa blejske kremne rezine leži v skrbni pripravi in izbiri kakovostnih sestavin. V slaščičarski delavnici Hotela Park se že od leta 1953 natančno držijo originalnega recepta. Uporabljajo samo naravne, sveže in kakovostne sestavine: sveža jajca, moko, sladko smetano, mleko, sladkor in maslo. Originalne kremšnite ne vsebujejo nobenih barvil, konzervansov in drugih dodatkov, zato jih pripravljajo dnevno sveže.
Po slojih od spodaj navzgor si sledijo: zlato zapečena podloga iz listnatega testa (narejenega z maslom in ne margarino), slastna vaniljeva krema, ravno prav gosta, da se ob rezanju ne razleze in je okus popoln, stepena sladka smetana v ravno pravem razmerju z vaniljevo kremo, in ponovno hrustljavo listnato testo, potreseno s sladkorjem v prahu.
Kako prepoznamo original?
Originalne blejske kremne rezine izdelujejo v slaščičarski delavnici Hotela Park. Čeprav jih ponujajo v številnih slaščičarnah po Sloveniji, je tista prava, blejska, le ena. Okusite jih lahko v vseh lokalih, restavracijah in hotelih Sava Hotelov Bled. Eden od znakov originalnosti, ki ga omenja restavracija Park Hotela, je tudi v gibanju: ko blejsko kremno rezino položite na krožnik, naj bi se celotna rezina zibala naprej in nazaj.
Obseg proizvodnje in priljubljenost
Priljubljenost blejske kremne rezine je izjemna. Od prve izdelane rezine leta 1953 so v Hoteli Park pripravili že več kot 16 milijonov originalnih blejskih kremnih rezin. Za to so porabili več kot 140 ton moke, 9 milijonov jajc in 1,7 milijona litrov mleka.
Te številke so zares osupljive: če bi 16 milijonov kremšnit položili v vrsto drugo ob drugo, bi segale 1.120 km daleč, oziroma od Bleda do Aten! Če bi jih položili eno na drugo okoli Blejskega jezera, pa bi nastalo 8 metrov visoko obzidje.
Kremšnite se pripravljajo celo večkrat na dan, ob koncih tedna, ko je na Bledu največ obiskovalcev, pa celo vsako uro. Tako vas vsak dan čakajo dišeče sveže kremšnite!
Cene in dostopnost
Cene kremne rezine se na Bledu precej razlikujejo - ponekod je zanjo treba odšteti nekaj več kot štiri evre, spet drugje pa celo več kot osem. Domačini menijo, da je to že "celo premoženje" in da za ta denar dobiš že malico. Turistka pa pravi, da je to - glede na lokacijo - nekako pričakovano.
V kavarni Sava Hotela Bled cena kremne rezine znaša 6,80 evra, zadnje minimalno povišanje pa je bilo lansko leto septembra, pojasnjuje izvršni direktor hotela Luka Stepančič. V Slaščičarni Šmon medtem pravijo, da skušajo cene ohranjati, saj želijo, da je kremšnita dostopna tudi domačinom, ne le tujcem. V blejski Slaščičarni Zima kremna rezina stane pet evrov, v Vili Prešeren 7,90 evra, v restavraciji Old Cellar Bled pa 8,20 evra.
Aleksander Šmon ob tem pojasnjuje, da so od pandemije koronavirusa znano poskočili tudi stroški materiala in surovin. V zadnjih šestih letih se je namreč kilogram moke podražil za osem centov, liter mleka za slabih 40 centov, 10 jajc za nekaj več kot 63 centov, kilogram sladkorja pa za 30 centov.
Kulturni pomen in dogodki
Ta alpska dolina v osrčju Evrope svojo slavno sladico jemlje zelo resno. Blejska kremna rezina ima vsako leto svoj čudovit festival, kjer jo slavijo tako domači kot tuji kulinarični navdušenci. Praznovanje je pogosto posladkano s številnimi glasbenimi koncerti, plesnimi predstavami, bogatimi kulinaričnimi doživetji in delavnicami, ki se jim obiskovalci lahko pridružijo.
Ob 60. obletnici kraljice Bleda so slaščičarski mojstri razveselili vse sladkosnede. Spekli so največjo kremno rezino v Sloveniji, velikanko s kar dva tisoč sto kosi, za ljubitelje sladoleda pa so ustvarili sladoled z okusom po jajčni kremi in stepeni smetani originalne blejske kremne rezine.
S sladico so povezane tudi tekaške prireditve na Bledu. Na vsakoletnem poslovnem teku trojk in Nočni 10ki že tradicionalno namesto medalje okrog vratu tekačev obesijo vilice, da se lahko za ciljno črto posladkajo s kremno rezino.
Z Originalnimi blejskimi kremnimi rezinami se lahko posladkate tudi doma! Zaposleni v slaščičarni vam jih lično pripravijo, da jih domov odnesete v okolju prijazni embalaži iz recikliranega papirja, ki jo po potrebi lahko tudi ponovno uporabite!
Recept za domačo pripravo blejske kremne rezine
Čeprav je originalna blejska kremna rezina na voljo v Kavarni Park, se tudi domači kuharji in slaščičarji pogosto lotijo priprave te ikonične sladice. Pomembne so izkušnje, saj je priprava skrbna in natančna. Spodaj je podrobnejši opis tradicionalnega postopka:
Sestavine (za pravokoten pekač 35x24 cm):
- 500 g listnatega testa
- 1,6 l polnomastnega mleka
- 9 jajc (sobne temperature)
- 400 g sladkorja (300 g za rumenjake, 100 g za beljake)
- 180 g moke
- 2 žlici koruznega škroba
- 20 g vaniljevega sladkorja (ali 2 čajni žlički vaniljeve paste)
- 2 žlici začinjenega ruma (ali domačega ruma)
- 1/2 čajne žličke vinskega kamna (ali 1 čajna žlička kisa/limoninega soka za stabilizacijo beljakov)
- 750 ml sladke smetane
- 1 čajna žlička vaniljeve paste
Navodila za pripravo:
- Peka listnatega testa: Testo razvaljajte v dva pravokotnika velikosti približno 36x25 cm, saj se bo med peko skrčilo. Testo večkrat prebodite z vilicami, da se para sprosti in se testo ne napihne. Vsako plast pecite pri 215 °C prvih 5 minut, nato zmanjšajte temperaturo na 180 °C in pecite še 15 minut; na koncu zmanjšajte temperaturo na 160 °C in pecite še nekaj minut (največ 10). Pustite, da se testo ohladi. Ena plast testa bo služila kot dno, druga pa kot pokrov.
- Priprava vaniljeve kreme: Ločite beljake od rumenjakov. Beljake dajte v veliko posodo, rumenjake pa v manjšo. K rumenjakom dodajte 0,2 l mleka, 300 g sladkorja, vaniljev sladkor, rum in 180 g moke. Zmešajte z električnim mešalnikom, da dobite gladko zmes. Posebej zmešajte 0,1 l mleka s koruznim škrobom do gladkega.
- Kuhanje kreme: Preostalih 1,3 l mleka zavrite v veliki posodi z debelim dnom. Ko mleko zavre, počasi in nenehno mešajte z električnim mešalnikom, medtem ko vanj vlivate mešanico rumenjakov in koruznega škroba. Zmes kuhajte s stalnim mešanjem približno 3-5 minut, dokler krema ne postane gosta. Pomembno je, da temperatura ni previsoka, da se krema ne zažge in da se zmes ne prime posode.
- Priprava snega iz beljakov: K beljakom dodajte vinski kamen in jih stepajte, dokler ne nastanejo mehki vrhovi. Nato postopoma dodajajte 100 g sladkorja, medtem ko nenehno stepate, dokler sneg ne postane sijoč in čvrst.
- Združevanje kreme in snega: To je ključen korak. Ko je jajčna zmes kuhana, jo počasi vlivajte v sneg iz beljakov, medtem ko druga oseba nenehno meša oz. stepa z metlico. Mešajte s krožnimi gibi, zmes privzdigujte, in celotno vmešavanje naj ne traja dlje kot 1 minuto. Prehitro vlivanje lahko povzroči grudice.
- Sestavljanje kremne rezine: Na dno pekača (velikosti 35x25x7 cm) položite eno plast pečenega listnatega testa. Previdno vlijte in enakomerno porazdelite pripravljeno kremo po testu. Pustite, da se krema ohladi.
- Zaključni sloj: Medtem stepite sladko smetano z vaniljevo pasto. Ko je krema ohlajena, dodajte stepeno smetano. Drugo plast listnatega testa je priporočljivo predhodno narezati na 15 enakih delov in jo nato položiti na smetano, namesto da bi jo rezali šele po tem, ko je že na smetani. Posujte s sladkorjem v prahu in postrežite.
