Blaž Kuha: Kulinarični Blog za Vsakdanjo Kuhinjo in Posebne Trenutke

Blog Blaž kuha je slovenski kulinarični blog, ki združuje preproste in okusne recepte, kuharske nasvete ter zanimivosti iz sveta kulinarike. Njegov namen je raziskovati sestavine, odkrivati nove okuse, spremljati trende in iskati najboljše izbire za vsakdanjo kuhinjo. Obiskovalcem ponuja ideje, trike in koristne informacije za vse ljubitelje dobre hrane, vabijoč k skupnemu raziskovanju sveta okusov.

V preteklem letu so se uspešno poklopile številke, obiskanost bloga se je bistveno povečala, kar kaže na uspešno uresničevanje zastavljenih ciljev.

Svet Okusov in Idej

Na blogu Blaž kuha se najdejo navdihujoče ideje za vsak dan v tednu, ki so prilagojene sodobnemu življenjskemu ritmu. V ospredju so preproste, a okusne jedi, ki ne zahtevajo preveč časa ali zapletenih postopkov.

Tedenski Kulinarični Ritem

  • Ponedeljek je dan, ko kosilo ne sme komplicirati življenja. Zato so takrat na vrsti testenine: hitro pripravljene, nasitne, prilagodljive in dovolj domače, da lepo odprejo teden.
  • Torek je dan za rižote oziroma za tople, kremaste jedi, ki imajo malo več miru v sebi. Primeri vključujejo rižoto s šparglji in parmezanom, hitro rižoto s stročjim fižolom, limono in parmezanom ter ješprenj z gobami, porom in timijanom.
  • Sreda je dan za solatne sklede, vendar ne za tiste žalostne sklede, kjer trije listi solate gledajo v praznino.
  • Četrtek je dan za nekaj na žlico, ker se teden že pozna in kuhinja ne sme zahtevati preveč ceremonije. Izbor idej vključuje hitro gobovo skledo, govejo "taco" enolončnico ter kislo enolončnico s kislim zeljem, fižolom in mesom ali brez.
  • Petek je dan za ribe, ampak brez zapletenega filetiranja živcev. Med predlogi so polpeti iz tune s tzatzikijem, ribe v papirju z limono, koromačem in olivami ter pita v ponvi s tortiljo, tuno, sirom in koruzo. Petek si lahko privošči tudi nekaj bolj zabavnega, a še vedno povsem izvedljivega za domačo kuhinjo, kot je oslič v hrustljavi skorjici iz čipsa, ki na krožniku presenetljivo dobro deluje.
  • Sobota je dan za meso, ampak ne nujno za celodnevno kuhanje. Med izbranimi idejami so korejski bulgogi z govedino in brokolijem, piščanec z limono, kaprami in maslom ter puranji polpeti z medeno-gorčično glazuro. Sobota je kot nalašč za kosilo, ki je malo bolj kremno, malo bolj razvajajoče in še vedno hitro na mizi.
  • Nedelja je v tedenskem ritmu malo drugačna, ker tukaj ne odločajo samo kliki, ampak tudi okus. Nedelja je lep trenutek za kosilo, ki deluje malo bolj posebno, a še vedno ostane v okviru normalne domače kuhinje.

Sladki Zaključki in Posebne Priložnosti

Poleg vsakdanjih jedi blog ponuja tudi ideje za sladice in posebne priložnosti. Brookie je ena tistih sladic, pri kateri se ni treba odločati med browniejem in piškotom - spodaj je sočna čokoladna plast, zgoraj pa mehko piškotno testo s koščki čokolade.

Če pripravljate piknik ali žar, boste na blogu našli osnove, recepte, priloge, sladice in trike za uspešno kulinarično doživetje. Žar se pogosto dojema kot nekaj izrazito slanega, vendar ravno tukaj veliko ljudi naredi napako, saj ne izkoristijo že segrete rešetke še za sladki zaključek. Ko se žar počasi umiri, se šele začne najbolj zabaven del - sladice. Sadje na žaru postane bolj sladko, karamelizira in dobi dim, kar ustvari desert brez pečice, ki je hiter, enostaven in presenetljivo dober.

Nič ne pogreje duše tako kot skleda domače juhe. A ker juhe redko skuhamo ravno prav za en obrok, se hitro pojavi vprašanje: kako jo shraniti, da bo ostala varna, okusna in sveža? Blog ponuja tudi nasvete za to.

Tematska fotografija raznovrstnih jedi, ki predstavljajo tedenski meni bloga

Kaiserschmarrn (Cesarski Praženec): Zgodba in Priprava

Praženec oziroma 'šmorn', kot mu radi pogovorno rečemo, naj bi bil prvotno avstrijska in bavarska podeželska kmečka jed, pripravljena na svinjski masti. Okusen obrok naj bi večinoma pripravljali lesarji in sirarji na odprtem ognju in si z njim nabrali dovolj moči za dolg delovni dan. Dunajski dvor je bil prava zakladnica kulinaričnih idej, od tam naj bi izvirale številne jedi, kot so Sacher torta, dunajski zrezek, dunajski golaž, jabolčni zavitek in tudi cesarski praženec.

Legende o Nastanku Cesarskega Praženca

Sredi 19. stoletja naj bi preprost praženec našel svojo pot tudi na dunajski dvor in postal dvorna jed. O tem, kako točno je do tega prišlo, kroži kopica legend, ki so povezane s takratnim cesarjem Francom Jožefom I., ki je jed domnevno naravnost oboževal, in njegovo soprogo Elisabeth (Sissi).

  • V eni izmed različic naj bi jed dvorni kuharski mojstri prvič pripravili ob poroki cesarja leta 1854, v čast novi vladarici in jo poimenovali 'Kaiserinschmarrn' oziroma 'cesaričin praženec'.
  • Druga legenda pravi, da naj bi bil cesar znan kot velik ljubitelj palačink. A priprava teh se dvornemu kuharju nekega dne ni najbolj posrečila, saj je bilo testo predebelo in se je trgalo. V naglici je ponesrečeno jed zakril s sladkorjem v prahu in rozinami ter jo vladarju ponudil kot novo sladico: 'Kaiserschmarrn' oziroma 'praženec, ki naj se servira cesarju'.
  • Ta zgodba ima še eno različico, po kateri naj bi bil kuhar po nesreči ob obračanju palačinke tako jezen, da je pograbil zvonček in z njim povsem razkosal, kar je ostalo od palačinke. Služabnik naj bi mislil, da je jed pripravljena in jo je serviral cesarju. Ta naj bi ga ob pogledu na raztrganino začudeno vprašal: »Povej mi, kaj je to za en šmorn (praženec)?« Služabnik se je znašel in mu odvrnil: »Vaše veličanstvo, to je cesarski praženec!«
  • S cesarico Sissi je povezana še ena zgodba, ki pravi, da je šef dvorne kuhinje za vladarico rad pripravljal nove lahke sladice, a praženec naj bi s popolnim vitkim videzom obsedena vladarica zavrnila, češ da je preveč testen. Cesar ji je zato rekel, naj kar njemu poda to bedarijo (Schmarrn). Na njegovo veliko presenečenje mu je bila sladica izjemno všeč, zato je glavni kuhar sklenil, da jo bo poimenoval po svojem vladarju.
  • Povsem mogoče pa je tudi, da cesarski praženec ne izvira iz dunajskega dvora temveč iz avstrijskih Alp, v katere se je cesar rad odpravil na lov. Tako je mogoče, da mu je prvi praženec v eni izmed gorskih koč pripravil in ponudil planšar. Ker je bila jed vladarju izjemno všeč, naj bi mu obljubil, da jo bo preimenoval v Kaiserschmarrn oziroma cesarski praženec. Prav tako je verjetna tudi zgodba o tem, da naj bi cesar nekega dne nepričakovano obiskal preprosto kmečko družino. Kmetica mu ni imela za ponuditi nič kaj gosposkega, zato je zmešala jajca, mleko, moko in sadje ter iz tega pripravila praženec in ga ponudila visokemu gostu. Ta naj bi bil nad njim močno navdušen in kmetica naj bi mu odgovorila, da gre vendar »zgolj za praženec«.
Ilustracija cesarja Franca Jožefa I. ali prizora z dunajskega dvora, ki prikazuje hrano

Cesarski Praženec Danes

Ne glede na to, katera izmed številnih zgodb je najbolj pravilna, je iz vsebine vseh legend mogoče sklepati, da je Franc Jožef I. naravnost oboževal praženec in ga v času svojega vladanja uveljavil na dvoru kot vrhunsko specialiteto. Od tam naj bi našla pot na sosednjo Madžarsko, kjer so jo poimenovali Császármorzsa. Danes je cesarski praženec znan po domala celotni Evropi, saj gre v končni fazi za enostavno jed iz sestavin, ki jih ima vsaka gospodinja vselej pri roki: mleko, moka, jajca, sol in sladkor. Pripravimo ga lahko z različnimi dodatki in na različne načine: karameliziranega, z rozinami, mandlji ali kokosom.

Zelo podobna jed je tudi praženec iz žemelj (Semmelschmarrn), ki se naredi tako, da se žemljice narežejo na kose in razmočijo v zmesi iz mleka in jajc.

S čim ga postreči?

Tradicionalno se k cesarskemu pražencu doda slivov oziroma češpljev kompot, seveda pa je mogoče zraven postreči tudi z drugimi kompoti, raznimi sadnimi kašami in čežanami ali svežim sadnim sokom. Med priljubljenimi prilogami so:

  • Jabolčna čežana
  • Hruškova čežana
  • Jabolčni kompot
  • Breskov kompot
  • Slivov kompot
  • Rabarbarin kompot z jagodami

Številni pravijo, da najboljši 'šmoren' strežejo v kmečkih kočah visoko v Alpah, kamor se pozimi številni odpravijo smučat, poleti pa pohajat po gorah.

Fotografija serviranega cesarskega praženca z različnimi kompoti ali sadjem

Priprava Cesarskega Praženca: Umetnost in Tehnika

Čeprav se zdi priprava tipičnega praženca na prvi pogled mačji kašelj, se na koncu pogosto izkaže, da je za povprečnega kuharja pravi mali podvig. Gre namreč za zelo prefinjeno jed, ki za najboljši možen okus zahteva skrbno dodelano tehniko. Osnova vsakega recepta za cesarski praženec je debelejša palačinka.

Ključne Sestavine in Priprava Mase

Poznavalci pravijo, da je za najbolj mehek in puhast končni rezultat pri pripravi mase potrebno ločiti beljake in rumenjake. Da bo testo res svilnato gladko, je ključnega pomena vrstni red dodajanja sestavin. Najprej v penasto maso zmešamo rumenjake, sladkor, sol in košček margarine ali masla. Nato med mešanjem izmenično dodajamo moko in mleko, na koncu pa nežno primešamo še jajčne beljake. Ti so ključnega pomena za pravo konsistenco končne jedi. Preden jih primešamo masi, jih metlico ali električnim mešalnikom stepemo v trden sneg. V takem stanju zaradi visoke vsebnosti beljakovin ustvarijo velike količine zračnih mehurčkov. Posledica tega je še posebej puhast cesarski praženec, ki se kar stopi v ustih.

Pripravljen sneg iz beljakov torej previdno umešamo v pripravljeno maso za testo, da ne popokamo vseh zračnih mehurčkov. Če tako pripravljeno testo vlijemo v ponev in spečemo, bo nastala klasična palačinka: tanka, gosta, mehka. Umetnost je zato celotno stvar dvigniti na cesarsko raven, kar je mogoče na dva načina: s posebno teksturo in dodajanjem arom. Popoln okus tradicionalnega cesarskega praženca je določen z jajčno aromo, ki jo da osnovna masa, ter sladkobo v rumu mariniranih rozin. Te bi morale v rumovi marinadi preživeti vsaj 4 tedne, zato jih številni raje kupijo že marinirane. Marinirane rozine po masi posujemo šele potem, ko jo vlijemo v ponev in se na spodnji strani začne delati skorjica.

Metode Pečenja

Peka je torej najbolj zahteven del priprave te priljubljene jedi. Če cesarski praženec delamo prvič, si je za pripravo na peko potrebno vzeti nekoliko več časa. Sicer obstaja nevarnost, da bomo jed bodisi zažgali, bodisi premalo zapekli. Zaželena je natančna povprečnost: zlato rjava barva in rahlo zbita, a obenem sočno puhasta notranjost. Do tega lahko pridemo na dva načina:

  • S peko v ponvi: Pri srednji temperaturi raztopimo žlico masla in nato vanjo vlijemo testo, ki naj ne bo debelejše od centimetra in pol. Potrebnih je 6 do 7 minut potrpljenja in stalen nadzor nad zagorelostjo spodnje strani testa. To najlažje preverimo tako, da s spodnjo stranjo žlice ali kuhalnico narahlo dvignemo rob testa v ponvi. Takoj, ko opazimo, da je spodnji del začel dobivati zlato rjavo barvo, cesarski praženec z žlico, vilicami ali lopatko za obračanje razkosamo na četrtine, ga potresemo z nekaj sladkorja in obrnemo. Ko obračamo, pod vsako četrtino dodamo košček masla, da tudi zgornji del testa uživa v masleni kopeli. Po dodatnih 3 ali 4 minutah peke bi moral biti cesarski praženec na obeh straneh enakomerno porjavel in prepečen, zato ga z lopatko enostavno natrgamo na manjše koščke in še minuto ali dve mešamo po ponvi, nato pa odstavimo in praženec preložimo na krožnik ter ga pred serviranjem posujemo s sladkorjem v prahu.
  • V kombinaciji ponve in pečice: Najprej je potrebno segreti pečico. Nato v ponvi na veliki vročini raztopimo eno žlico masla. Dodamo maso (do 2 centimetra na debelo) in jo pečemo približno 2 do 3 minute. Nato palačinko previdno obrnemo in ponev položimo v predhodno ogreto pečico ter pečemo še približno tri minute. Ponev nato ponovno pristavimo na štedilnik in palačinko raztrgamo na koščke. Tudi v tem primeru mora biti cesarski praženec na obeh straneh zlato rjavo zapečen, na sredini pa puhast.

Karamelizacija za Popoln Zaključek

Tradicionalen cesarski praženec naravno (tako kot palačinke) vsebuje zelo malo sladkorja. Značilno sladkobo mu daje majhen delež sladkorja v prahu, s katerim ga posujemo pred serviranjem in pa sadna čežana ali kompot, ki ga postrežemo zraven. Vendarle pa je mogoče pripraviti tudi bolj sladkasto različico cesarskega praženca in sicer tako, da med peko ustvarimo karamelno skorjico. Zato je potreben bistven končni korak priprave: ko je cesarski praženec pripravljen, ga preložimo na krožnik, ponev pa ponovno pristavimo nazaj na štedilnik. Dodamo dve jedilni žlici masla in na njem še enkrat na hitro popečemo že pripravljeni praženec. Med tem po njem potresemo približno 40 gramov sladkorja in vse skupaj pri relativno visoki temperaturi med nenehnim mešanjem približno dve minuti karameliziramo.

Recept za Šmorn

Prikazana je enostavna receptura za šmorn, ki je bil pripravljen za večerjo in je bil dovolj za dve osebi.

  1. Jogurt in mleko nalijemo v skledo.
  2. Dodamo vanilijev in kristalni sladkor, jajci in sol. Premešamo.
  3. Nato umešamo moko, ki smo ji primešali pecilni prašek in sodo bikarbono, da dobimo gladko zmes.
  4. Ponev segrejemo, pokapamo z oljem in vanjo nalijemo polovico mase za šmorn.
  5. Pečemo 2-3 minute, da nastane zlato rjava skorja. Obrnemo in ponovimo postopek pečenja.
  6. S penovko narežemo na kose in potrosimo z mletim sladkorjem.
  7. Premešamo in pražimo še približno minuto in pol, da sladkor karamelizira.
  8. Šmorn stresemo na servirni krožnik.

Drugi pristop k priprvai lahko vključuje:

  1. Rumenjake ločimo od beljakov.
  2. Mešanici iz rumenjakov dodamo moko in pecilni prašek ter dobro premešamo, da dobimo gladko zmes.
  3. Ponev segrejemo na srednjem dovodu toplotne energije.
  4. V ponev vlijemo polovico mase za šmorn in pečemo 4 minute.
  5. Šmorn, v ponvi s pomočjo penovke, razrežemo na manjše kocke in potrosimo z mletim sladkorjem.

tags: #blaz #kuha #smorn