Krompir (latinsko Solanum tuberosum) je ena najpomembnejših prehranskih rastlin na svetu, ki je v zgodovini človeštva odigrala ključno vlogo pri reševanju pred lakoto. Kljub njegovi vsakdanji prisotnosti na naših krožnikih pa se za to gomoljnico skriva bogata jezikovna in kulturna zgodovina.
Izvor besede in zgodovinski razvoj
Beseda krompir je v slovenski jezik prišla proti koncu 18. stoletja iz nemščine. Etimološki slovar slovenskega jezika pojasnjuje, da je bila prevzeta iz koruškega nemškega izraza gruntpirn (zloženka iz Grund - zemlja, tla in Birne - hruška), kar dobesedno pomeni »zemeljska hruška«. Zanimivo je, da se ta izraz v sodobni knjižni nemščini ni ohranil, saj so Nemci prevzeli izraz Kartoffel. Podobno motivacijo najdemo v francoščini, kjer krompir imenujejo pomme de terre (zemeljsko jabolko).
Slovenci smo krompir dobili iz severnih dežel, zato smo ga poimenovali po avstrijskem vzoru. Vendar pa obstajajo tudi lokalni izrazi: koroški Slovenci uporabljajo izraz repica, na Tolminskem pa so uveljavljene čompe.
Krompir v prehrani in zgodovini
Krompir izvira iz Andov, kjer so ga gojili že pred več kot 7000 leti. V Evropo so ga v 16. stoletju prinesli pomorščaki, vključno s Krištofom Kolumbom. Na slovenskem ozemlju so ga sprva uporabljali predvsem kot krmo za živali in za kuhanje žganja. Prosvetljeni avstrijski cesarji so v 18. stoletju spodbujali sajenje za prehrano ljudi, kar je bilo sprva težko uveljaviti. Šele ob slabih letinah žit med letoma 1815 in 1819 se je krompir kot »kruh ubogih« dokončno uveljavil na slovenskih tleh.
Frazemi s sestavino krompir
V slovenskem jeziku se beseda krompir pogosto pojavlja v prenesenem pomenu. Spodnja tabela prikazuje nekatere najbolj razširjene frazeme:
| Frazem | Pomen |
|---|---|
| Imeti [debel] krompir | Doživeti nepričakovano ugoden, dober izid; imeti srečo. |
| Imeti nos kot krompir | Imeti zelo grd nos. |
| [Kot] vroč krompir | Kočljiva, neprijetna zadeva, ki se ji vsi izogibajo. |
| Še za slan krompir ne imeti | Biti zelo reven. |
| Znati več kakor krompir peči | Ne biti neumen. |
Ozadje nastanka frazemov
- Imeti [debel] krompir: Frazem verjetno izhaja iz pregovora »Najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir«, kar pomeni, da za uspeh niso vedno potrebne velike umske sposobnosti. Možen je tudi vpliv nemške frazeologije iz obdobja prve svetovne vojne.
- Vroč krompir: Podobno kot pri izrazu »vroč kostanj«, gre za metaforo za neprijetno nalogo, ki si jo ljudje podajajo, ker nihče ne želi prevzeti odgovornosti.
- Še za slan krompir ne imeti: Sestavina »slan« poudarja skrajno revščino, saj ljudje včasih niso imeli sredstev niti za sol, ki je bila nujni dodatek k tedanji osnovni hrani.
Preprečite, da bi se krompir pokvaril! Kdaj ga vzeti iz zemlje in kako ga pravilno shraniti?
Krompir v sodobnih statistikah
Krompir danes velja za tretjo najpomembnejšo prehransko rastlino na svetu, za rižem in pšenico. Po podatkih za leto 2018 so v Sloveniji prebivalci v povprečju zaužili 66,5 kg krompirja na leto. Kljub njegovi visoki hranilni vrednosti - vsebuje veliko kalija, železa, vitaminov in nima maščob - ga pogosto pripravljamo na manj zdrave načine, kot je cvrtje.