Artičoka (znanstveno ime Cynara cardunculus, tudi Cynara scolymus) je trajnica iz družine nebinovk (Asteraceae), ki izvira iz območja Sredozemlja. Njena glavna značilnost so veliki zeleni listi in užitni cvetovi, ki jih uporabljamo v prehrani. Elegantne artičoke so kot zelenjavo uživali že stari Rimljani. Kot zelenjavno poslastico so jo že v 15. stoletju zelo cenili, zdravilne lastnosti artičoke pa so odkrili šele v 20. stoletju.
Artičoka je kot slastna zelenjava sodobne kulinarike v zadnjih letih dobila potrditev tudi kot za zdravje pomemben vir hranil. Pripravki iz artičoke se priporočajo kot pomoč pri prebavnih težavah ter pri motnjah v delovanju jeter in žolčnika.
Opis in Gojenje Artičoke
Artičoka je zelnata trajnica, ki zraste do meter in pol visoko, lahko pa doseže tudi dva metra. Ima debelo, pokončno steblo in velike, nazobčane sivozelene liste z dlakasto belkasto prevleko na spodnji strani. Stebla so groba, nagubana in razvejana, listi pa so razmeroma veliki in enakomerno razporejeni po steblu. Vrhnja stran listov je temno zelene barve, spodnja pa je siva. Cvetovi so podobni osatovim, obdajajo jih debeli listasti ovršni listi, ki se odpirajo poleti. Cveti v juliju, cvetovi so modro-vijolične barve.
Gojenje artičok se je razširilo najprej v mediteranskem klimatskem področju Sredozemlja, v Turčiji, Perziji, Severni Afriki, zahodni Španiji in na Kanarskih otokih. Kasneje se je gojenje artičok razširilo tudi v Severno Ameriko (Kalifornijo), Južno Ameriko, Južno Afriko in Avstralijo. Danes jo gojijo v mnogih predelih sveta z zmernim ali subtropskim podnebjem, še posebej v Franciji, Italiji, Španiji, Belgiji in Kaliforniji.
Artičoka je trajnica, ki na Primorskem prezimi brez težav, drugje v Sloveniji pa potrebuje precej pomoči. Rastlina je sredozemska, zato potrebuje veliko toplote in sonca. Rastline potrebujejo dovolj vlage v tleh skozi celo rastno dobo. V nasprotnem primeru so cvetni listi trdi in neužitni. Artičoke lahko zrastejo iz semen, a tako nastanejo zelo nizko kvalitetne artičoke. Najbolje je artičoke razmnoževati iz mladik, ki jih je potrebno odstraniti med majem in aprilom. Rastline sicer ni težko gojiti, a za proizvodnjo plodov potrebuje veliko prostora. V topel zaščiten prostor sejemo v začetku februarja. Za setev uporabimo Bio Plantella Start. Na prosto sadimo, ko mine nevarnost pozebe, predvidoma v maju.
Kulinarična Uporaba Artičoke
Uporabni deli artičoke so listi in cvetovi, omesenela socvetja, užitni pa so tudi mladi listi. Mesnat del rastline poznamo pod imenom »srce artičoke«. Majhne glavice lahko uživamo cele - zelo na hitro skuhane in razrezane, s prelivom na osnovi olja ali pa pražene, ki jih pripravimo na primer v rižoti. Artičokine liste uživamo tople ali hladne, običajno jih pomakamo v omako. Artičoka je izjemno vsestranska zelenjava, ki jo lahko pripravimo na različne načine. Uživamo jo lahko surovo, kuhano, pečeno ali vloženo. Njeni nežni cvetovi so odlični v solatah, testeninah ali kot dodatek k različnim mesnim jedem.
Priprava artičok - Kuharska šola Marthe Stewart
Ko kupujete artičoke, izberite tiste s čvrstimi listi in temno zeleno barvo. Listi morajo biti tesno zaprti, saj to pomeni, da je artičoka sveža. Shranjujte jih v hladilniku, zavite v vlažno krpo, da bodo ostale sveže dlje časa. Izberite vedno mehke artičoke, zelene glavice brez rjavih lis. Če artičoke hranimo nekoliko dalj časa, otrdijo. Pri shranjevanju v hladilniku jih vedno dobro zavijte, da upočasnite izgubo vlage. Sveže artičoke lahko dodamo k solatam, glavnim jedem in omakam. Odlične so v kombinaciji s piščancem in sirom, pripravimo pa jih lahko tudi na žaru.
Hranilna Vrednost in Zdravilne Lastnosti
Artičoka je prava zakladnica hranil. Je bogat vir vlaknin, vitaminov C in K, folata, magnezija in kalija. Vsebuje tudi številne antioksidante, ki ščitijo telo pred prostimi radikali. Ena srednje velika artičoka vsebuje le približno 60 kalorij, zato je odličen dodatek za vse, ki pazijo na svojo težo. Ima nizko energijsko vrednost, saj 250 gramov kuhane artičoke dá le 20 kilokalorij.
Pregled Hranilne Vrednosti (srednje velika artičoka):
| Hranilo | Količina | % Dnevnega Priporočenega Vnosa |
|---|---|---|
| Kalorije | 60 | |
| Ogljikovi hidrati | 13 g | |
| Vlaknine | 7 g | ~33% |
| Maščobe | 0 g | |
| Beljakovine | 4 g | |
| Sladkor | 1 g | |
| Kalcij | 56 mg | |
| Kalij | 474 mg | |
| Vitamin C | 15 mg | |
| Folati (vit. B9) | 87 ug | |
| Magnezij | 77 mg | ~25% |
| Fosfor | 115 mg | ~9% |
| Natrij | 120 mg | |
| Tiamin (vit. B1) | 0.02 mg | 2% |
| Riboflavin (vit. B2) | 0.03 mg | 2% |
| Niacin (vit. B3) | 0.3 mg | 2% |
| Pantotenska kislina (vit. B5) | 0.338 mg | 7% |
| Vitamin B6 | 0.116 mg | 9% |
Ključne Zdravilne Lastnosti Artičoke
- Izboljšanje prebave: Artičoke so odličen vir vlaknin, ki spodbujajo prebavo in pomagajo ohranjati težo ter so polne vitaminov in antioksidantov, ki podpirajo srčno-žilni in imunski sistem. Vlaknine pomagajo pri uravnavanju telesne teže in spodbujajo redno odvajanje blata. Raziskave kažejo, da vlaknine nudijo številne koristi za zdravje, vključno s povečanjem sitosti po obroku, stabilizacijo ravni glukoze v krvi, zniževanjem holesterola in zmanjšanjem tveganja za bolezni srca, možgansko kap in več vrst raka. Glavni vir vlaknin v artičokah predstavlja prebiotik inulin, ki povečuje delež t. i. "dobrih bakterij" v črevesju. Izvleček artičoke lahko pomaga pri težavah, kot so napenjanje, zgaga in sindrom razdražljivega črevesja. Pripravki iz artičoke se priporočajo kot pomoč pri prebavnih težavah (npr. občutek napetosti oz. polnosti, napenjanje, spahovanje, slabost, bolečine v zgornjem delu trebuha, pomanjkanje apetita, driska, sindrom vzdraženega debelega črevesa, Crohnova bolezen, ulkus, dispepsija).
- Podpora delovanju jeter in žolčnika: Artičoka je znana po svojem pozitivnem vplivu na jetra. Snov, imenovana cinarin, ki jo najdemo v artičoki, spodbuja tvorbo žolča in s tem pomaga pri razstrupljanju jeter. Artičokini pripravki varujejo in spodbujajo delovanje jeter, žolča in prebavil. Pripravki iz artičoke se priporočajo pri motnjah v delovanju jeter in žolčnika, pri preprečevanju nastanka žolčnih kamnov. Listi artičoke vsebujejo veliko organskih in fenolnih kislin, zlasti grenki aromatični cinarin. Standardiziran vodni izvleček artičoke znižuje sintezo novega holesterola v jetrih. Dokazano je tudi citoprotektivno delovanje na hepatocite ter močno antioksidativno delovanje. Tako kot vse trpke vrste zelenjave, tudi artičoka povečuje izločanje žolča, raziskave pa so pokazale, da olajša z jetri povezane bolečine v trebuhu.
- Zniževanje holesterola: Rastlina naj bi pomagala tudi pri zmanjševanju ravni holesterola v krvi. Zmanjšuje oksidacijo lipoproteinov LDL, ki so udeleženi pri nastanku aterosklerotičnih sprememb. Cinarin naj bi med drugim pomagal pri zniževanju holesterola.
- Korist za diabetike: Tradicionalno jo uporabljajo kot diuretik. Koristna je pri sladkornih bolnikih. Že v preteklosti so artičoke priporočali sladkornim bolnikom.
- Krepke kosti: Z vsako artičoko, ki jo zaužijete, boste dobili do ene petine priporočenega dnevnega vnosa vitamina K. Ta vitamin ima pomembno vlogo pri zdravju kosti, strjevanju krvi in celjenju ran. Vitamin K ima ključno vlogo pri ohranjanju zdravih kosti.
- Zaščita možganov: Cele artičoke vsebujejo tudi folat, vitamin B, ki je povezan z zdravjem možganov. Pomanjkanje folatov lahko povzroči veliko tveganje za depresijo in težave s spominom. Sveže artičoke so odličen vir folne kisline, ki lahko v zgodnji nosečnosti pomaga preprečevati nastanek okvare nevralne cevi pri plodu.
- Vir magnezija in kalija: Magnezij je bistveno hranilo za uravnavanje krvnega tlaka, razvoj kosti, sintezo beljakovin ter delovanje živcev in mišic. Magnezij se bori proti depresiji, pospešuje učenje in spomin ter izboljšuje spanec, visok vnos magnezija pa izboljša tudi moč in absorpcijo kisika, proizvaja energijo in uravnava elektrolite. Kalij je nujen za delovanje živcev in mišic. Prav tako pomaga podpirati zdrave kosti in ledvice ter vzdržuje ravnovesje tekočine v telesu. Pridobivanje ustrebnih količin minerala pomaga telesi pri uriniranju odvečnega natrija, kar izboljša vašo sposobnost nadzora krvnega tlaka.
- Antioksidativne lastnosti: Artičoke so znane po svojih antioksidativnih lastnostih. Vsebujejo tudi številne antioksidante, ki ščitijo telo pred prostimi radikali. Vitamin C, ki deluje kot antioksidant proti staranju, je bistvenega pomena za krepitev imunosti in proizvodnjo kolagena.
Uporaba Artičoke v Zdravilstvu
Droga artičoke, ki se uporablja v zdravilne namene, so sveži ali posušeni listi. Obrane liste posušijo in uporabljajo za pripravo prevretkov, izvlečkov, kapsul in tinktur. Najmočnejši učinek ima vodni izvleček iz posušene droge. V cvetovih, ki jih uživamo, ni posebnih zdravilnih učinkovin. Listi vsebujejo seskviterpenske laktone (cinaropikrin, groshejmin), številne fenolne kisline (klorogenska, kavna, 1,5-dikafeoilkininska kislina) in flavonoide (predvsem glikozidi flavona in luteolina-cinarozid). Grenčina cinarin nastaja v procesu sušenja oz. predelave iz 1,5-dikafeoilkininske kisline pod vplivom vroče vode (pri vodnih izvlečkih).
Iz artičoke izdelujejo vino in liker (Cynar); pripravljajo tinkture, ki se uporabljajo kot digestiv, po obilni hrani, pri težavah z napihnjenostjo in slabo prebavo. Za čaj vedno uporabljamo zdrobljene ali uprašene suhe liste. Trikrat na dan pijemo po eno skodelico čaja pol ure pred jedjo ali po majhnih požirkih med obroki. Poleg svežih artičok lahko najdete tudi prehranska dopolnila iz artičoke, ki so posebej priljubljena med tistimi, ki želijo izboljšati zdravje jeter ali znižati raven holesterola.
Opozorila in Stranski Učinki
Komisija E (pri nemški Agenciji za zdravila) je potrdila, da s pravilno uporabo pripravkov ne izzovemo stranskih učinkov, kar so potrdile tudi klinične študije. Pri uporabi pripravkov, v skladu z navodili, resnejših neželenih učinkov niso opazili. Lahko se pojavijo blažja driska s trebušnimi krči, slabost in zgaga.
Uporaba je odsvetovana pri zaprtju žolčnih poti, saj vpliva na izločanje žolča. Bolniki z žolčnimi kamni pa se naj predhodno posvetujejo z zdravnikom, saj se lahko pojavijo krčevite bolečine (kolike). Zdravil za odvajanje žolča ne smemo uporabljati pri akutni zapori žolčevodov, saj lahko pride do bolečih kolik. Posvet z zdravnikom je priporočljiv v primeru hepatitisa, žolčnih kamnov ali če težave trajajo dlje kot 2 tedna.
Uporabi pripravkov iz artičoke naj se izognejo osebe, pri katerih ta povzroča alergične reakcije. Seskviterpenski laktoni lahko povzročijo alergijske reakcije. Pojav ekcemov na rokah ob stiku z rastlino (npr. poklicna bolezen pri obiralcih artičok, osebah, zaposlenih v tovarnah, kjer konzervirajo artičoke, kuharjih …) je pogost. Pogosta je navzkrižna preobčutljivost z rastlinami, ki prav tako spadajo v družino nebinovk (Asteraceae), npr. kamilica, arnika.
Ustreznih podatkov o varni uporabi pri otrocih ni, zato se listi artičoke lahko uporabljajo le pri odraslih in otrocih nad 12. letom starosti. Uporabe med nosečnostjo in dojenjem zaradi pomanjkanja podatkov ne priporočamo brez zdravniškega posveta. Artičoko priporočajo za daljšo uporabo.