Zakaj bi kupovali solatne polivke, ki vsebujejo veliko sladkorja in drugih nekoristnih dodatkov? Priprava domačega solatnega preliva je povsem preprosta, hitra in omogoča nadzor nad sestavinami. Vsak solatni preliv je mojstrovina zase in lahko popestri tudi najbolj dolgočasno solato, četudi gre za nekaj tako preprostega, kot je mlado zelje ali zelena solata.
Osnovne komponente solatnih prelivov
Vsak solatni preliv je sestavljen iz treh osnovnih komponent, ki jih lahko nato nadgradimo z različnimi dodatki za bogatejši okus.
1. Olje
Olje solatni preliv naredi kremast in bogat z okusom, vendar z njim ni za pretiravati. Uporabimo lahko olivno, repično, sončnično, rastlinsko, bučno, orehovo ali sezamovo olje. Za enostavnost je priporočljivo imeti v shrambi olivno in repično olje, saj z njima ne moremo zgrešiti.
V primeru, da se olja izogibate, lahko namesto olja pripravite tudi avokadov preliv. Zrel avokado zmiksajte in dodajte v preliv; zaradi vsebnosti zdravih maščob bo preliv prav tako dober.
2. Kislina
Druga osnovna komponenta je kis oziroma nekaj kislega. Izbiramo lahko med jabolčnim kisom, vinskim kisom, malinovim kisom, balzamičnim kisom ali sokom limone oziroma limete. Za azijske okuse si priskrbite še rižev kis ali mirin.
3. Sol
Solata brez soli je medlega okusa, saj sol doda okus in velikokrat združi ter povzdigne vse okuse. S soljo ni za pretiravati, vendar je nujna. Namesto soli lahko v solatni preliv dodate tudi inčune ali parmezan.
Razmerja in priprava prelivov
Osnovno razmerje med oljem in kisom naj bi bilo 3:1 (3 žlice olja in 1 žlica kisa). Vendar pa je zlato pravilo priprave preliva: poskušaj, poskušaj, poskušaj! Dodajte več tiste sestavine, ki vam je všeč, in manj tiste, ki vam ni všeč.
Za pripravo preliva, ki vsebuje več kot le osnovne tri komponente, potrebujete posodico, žlico za merjenje in vilico za mešanje. Še bolje pa se opremite z majhnim kozarcem za vlaganje s pokrovom na navoj, da lahko vsebino dobro pretresete, tako kot bi mešali koktajl. Že narejen preliv lahko hraniš v hladilniku nekaj dni. Tiste, ki vsebujejo mlečne sestavine, je potrebno porabiti prej.
Dodatki za solatne prelive
Nikakor in nikdar vam ni treba ostati le pri osnovnih komponentah preliva. Vedno lahko dodate še kaj za popestritev okusa:
- Dišavnice: peteršilj, koriander, drobnjak, meta.
- Zelenjave: mlada čebula, čebula, šalotka, česen.
- Drugi dodatki: poper, (polnozrnata) gorčica, sojina omaka, arašidovo maslo, mandljevo maslo, inčuni, pečene paprike, sušeni paradižniki, ingver.
- Sadje: mango, jagode, maline.
- Sladkorji in nadomestki: agavin sirup, javorjev sirup, med (za nevtralen sladek okus je agavin sirup boljši, saj ima med premočan okus).
- Mlečna osnova: grški jogurt ali navadni jogurt, kisla smetana, kozji sir, feta sir.
- Semena.
Vrste balzamičnega kisa
Obstaja samo en pravi balzamični kis, podobno kot pri parmezanu. Rojstni kraj obeh je italijanska Modena. Pravi balzamični kis nosi oznako "Aceto Balsamico Tradizionale di Modena" ali "Aceto balsamico Tradizionale di Reggio Emillia". Skrivnost ni samo v poreklu (posebna vrsta grozdja), pač pa v dolgotrajnem postopku pridelave.
Postopek pridelave
Zgodovinski zapisi pravijo, da so postopke, podobne današnjim, uporabljali že stari Grki in Rimljani, čeprav je prvi zapis o balzamičnem kisu šele iz leta 1508. Balzamični kis se originalno izdeluje iz mošta grozdnih jagod sorte Trebbiano. Mošt se kuha pri 60 stopinjah Celzija tako dolgo, da ga polovica izhlapi. Nato se začne dolgotrajen postopek fermentacije, ki traja najmanj 12 let, balzamični kis "Ekstra Veccio" pa celo 25 let. Vsako leto spomladi se kuhan mošt pretoči v manjši sod, saj se čez leto izgubi približno 10 % tekočine, pri tem pa je pomembno, da je les soda vsakič drugačen. Najpogosteje se uporablja češnja, murva, brin, hrast in kostanj, pri čemer pa zaporedje in vrsta lesa ostaja skrivnost in posebnost proizvajalca.
Po 12 letih fermentacije dobimo iz 70 litrov mošta manj kot liter močno aromatične tekočine s sladko-kislim okusom. To je tudi razlog, zakaj je balzamični kis tako drag. Običajno se prodaja v stekleničkah po en deciliter.
Razlika med pravim in zeliščnim kisom
Danes se pravi balzamični kis uporablja zgolj kot aromatična začimba in to ne samo za mesne jedi, pač pa se okus na zanimiv način sklada tudi s sladicami, zlasti jagodami. Pravi balzamični kis se ne uporablja za solate, ker je enostavno predrag (deciliter najdražjega stane 300 evrov, najcenejšega pa okrog 70 evrov).
Če vam v kakšni gostilni ponudijo balzamični kis kot preliv za solato, potem imate pred sabo skoraj zagotovo neko čudno mešanico kisa in sladkorja. Nekateri proizvajalci dodajajo še ekstrakt piščančjega mesa, ki se uporablja pri juhah iz vrečke, saj so močno iznajdljivi in iščejo načine, kako se čim bolj približati okusu in videzu originalnega kisa.
Veliko ljudi zamenjuje balzamični kis z zeliščnim, kar ni res. Na internetu obstaja kopica receptov, kako lahko sami doma naredite svoj kis, ki bo poleg vsega še cenejši od originala. Tak doma narejen kis ima lahko dober okus, poleg tega pa veste, kakšne sestavine ste uporabili, a se s pravim kisom ne more primerjati ne po okusu in tudi ne po kemijski sestavi.
Ker so tudi proizvajalci ugotovili, da so uporabniki vse bolj ozaveščeni, so začeli na svoje kisle mešanice s karamelo, nekaj antioksidanti in ojačevalci okusov lepiti nalepke z napisi "Condimento balsamico", "Salsa balsamica", "Aceto balsamico" in najnevarnejši "Aceto balzamico di Modena" (če se na deklaraciji pojavi ime Modena, še ne pomeni, da je bil kis res tam narejen). Če se pri nas dobijo jabolčni in slivovi balzamični kisi, potem zdaj veste, da so to v resnici le zeliščni kisi.
Če v kakšnem receptu zasledite, da je treba dodati žlico balzamičnega kisa, potem nikar ne dodajajte pravega, pač pa zeliščnega (pravi kis se uporablja po kapljicah, ker je tako močno aromatičen!). Tudi v zdravilne učinke ne verjemite, ker kapljica na listu radiča ne bo ozdravila nobene bolezni, preliv zeliščnega kisa po solati pa je nekaj povsem drugega. Pravi balzamični kis je vrhunska gurmanska specialiteta, zeliščni kisi pa so zgodba zase. Nekateri med njimi so celo zelo koristni. Če boste naleteli na terapevtske in kozmetične lastnosti balzamičnega kisa, potem veste, da gre za natego. Malo je ljudi na svetu, ki bi si lahko privoščilo pravo balzamično kopel, ker pa gre v resnici za običajne zeliščne kise, pa želijo z besedico "balsamico" le upravičiti (pre)visoko ceno.
Recepti za domače solatne prelive
Pripravite jih sami v le nekaj minutah in popestrite tudi najbolj dolgočasno solato. Prelivi so našteti po abecedi.
1. Avokadov preliv
Ta kremast preliv bo vašo solato povzdignil na višji nivo in zagotovil veliko zdravih maščob. Z njim lahko pokapate tudi zelenjavo z žara ali pečeno zelenjavo ali pa ga dodate v budine ali poke sklede.
Sestavine:
- 1 zrel avokado
- 200 ml vode
- 60 ml ekstra deviškega oljčnega olja
- 3 žlice sveže stisnjenega limoninega soka
- 1 žlica nasekljanega koprca
- Manjši strok česna
- Pol žličke soli
- Sveže mlet poper (po želji)
Priprava:
V sekljalnik dodajte zrel avokado (olupljen in z odstranjeno peško), vodo, oljčno olje, limonin sok, koprc in česen. Sestavine mešajte tako dolgo, da dobite kremast preliv. Če je pregost, lahko dodate še malo vode. Solite in poprajte in še enkrat na hitro premešajte. Prelijte po solati. V tesno zaprti posodici v hladilniku ga lahko hranite do dva dni.
2. Azijski preliv
Če imate radi azijske okuse, potem morate poskusiti preliv iz sezamovega olja in sojine omake. Odlično se bo podal solatam, ki vsebujejo kalčke, koščke piščanca, tofu ipd.
Sestavine:
- 2 žlici sojine omake
- 2 žlici sezamovega olja
- 2 žlici arašidovega olja
- Sok 1 limete
- Ščepec čilijevih kosmičev
- 1 žlička medu
Priprava:
V posodico dodajte sestavine in vse skupaj dobro premešajte. Preliv lahko v tesno zaprti posodici hranite v hladilniku do enega tedna.
3. Balzamični preliv z jagodami in makom
Špinačna solata z rukolo, jagodami, oreščki, feto in sladkim balzamičnim prelivom je ideja za lahko, osvežilno poletno solato, ki je odlična kot glavna jed ali kot priloga. V polivki se skriva tudi gorčica, ki ji doda piko na i.
Sestavine za preliv:
- 2 jedilni žlici olivnega olja
- 1 čajna žlička gladke gorčice z zrnci
- 60 g balzamičnega kisa Spar Premium (ali podobnega kakovostnega, gostega balzamičnega kisa)
- 2 jedilni žlici medu
- ½ čajne žličke soli
- ¼ čajne žličke popra
- 1 jedilna žlica mletega maka ali makovih zrnc
Sestavine za solato:
- 250 g sveže špinače
- 250 g rukole
- 400 g jagod
- 200 g fete
- 150 g mešanih oreščkov
Dodatki:
- Predpečen ali že pečen kruh/bageta/ciabatta
Priprava:
- Pripravite preliv: V posodici s pokrovom zmešajte olivno olje, gorčico, balzamični kis, med, sol, poper in mak. Tesno zaprite s pokrovom in dobro pretresite, da nastane homogena zmes oz. emulzija.
- Pripravite ostale sestavine za solato: Jagode operite in narežite na tanke rezine. Oreščke grobo nasekljajte. Feto nadrobite.
- Združite solato: V večji skledi premešajte oprano špinačo in rukolo. Dodajte jagode, nasekljane oreščke in nadrobljeno feto.
- Postrežba: Prelijte s pripravljenim balzamičnim prelivom in postrezite s predpečenim ali že pečenim kruhom.
Opomba: Če uporabljamo gorčico z balzamičnim kisom, lahko namesto pravega balzamičnega kisa uporabimo tudi navaden kis, saj gorčica s svojim intenzivnim okusom doda balzamično noto.
4. Cezarjev preliv
Domači Cezarjev preliv prekaša vse industrijsko pripravljene. Je nepogrešljiv preliv za Cezarjevo solato, lahko pa z njim začinite tudi zgolj zeleno solato ali skledo mešane zelenjave, žitaric ali testenin.
Sestavine:
- 80 g grškega jogurta (približno pol jogurtovega lončka)
- 1 žlica ekstra deviškega oljčnega olja
- 1 žlica limoninega soka
- 1 žličko (dijonske) gorčice
- Manjši strok česna (na drobno nasekljan)
- 1 žličko kaper (na drobno nasekljanih)
- Sveže mlet poper in sol (po okusu)
Priprava:
V majhni posodici zmešajte jogurt, oljčno olje, limonin sok, gorčico, nasekljan česen in kapre. Vse sestavine dobro premešajte, nato dodajte še sol in poper po okusu in še enkrat dobro premešajte. Preliv lahko v hladilniku shranite v zaprti posodici, a ga porabite v dveh do treh dneh.
5. Francoski preliv
Ta preliv je eden od klasičnih prelivov, ki se odlično obnese tako pri zeleni solati kot tudi pri testeninskih solatah. Običajno pa francoski preliv poznamo kot gosto, svetlo rdečo omako, ki je lahko rahlo pikantna.
Sestavine:
- 100 ml rdečega vinskega kisa
- 100 ml ekstra deviškega oljčnega olja
- 1 žlico dijonske gorčice
- 1 žlico worcester omake
- 2 žlici medu
- 200 ml kečapa
- 2 stroka česna (na drobno nasekljan)
- 1 žličko čilija ali kajenskega popra
- 2 žlički mlete paprike
- Sol in poper (po okusu)
Priprava:
Vse sestavine dodajte v večji kozarec za vlaganje, ki ga nato zaprete s pokrovom in močno pretresete, da se sestavine lepo zmešajo in dobite homogeno zmes. Sestavine lahko zmešate tudi z žlico ali metlico v posodi za mešanje. Preliv lahko v tesno zaprtem kozarcu v hladilniku hranite najmanj en teden.
6. Italijanski preliv
Okus kupljenega italijanskega preliva se ne more meriti s tistim, ki ga pripravite sami doma. Uporabite ga lahko v številnih solatah, nepogrešljiv je predvsem pri testeninskih solatah, nenazadnje pa ga lahko uporabite tudi kot marinado za piščanca ali ribe.
Sestavine:
- 60 ml ekstra deviškega oljčnega olja
- 2 žlici belega kisa
- 2 žlici limoninega soka
- 1 žlica na drobno nasekljanega svežega peteršilja (lahko tudi zamrznjen ali sušen)
- 1 žlička tekočega medu
- 1 žlička posušenega origana
- 1 strok česna (na drobno nasekljan)
- Pol žličke (dijonske) gorčice
- Pol žličke timijana
- Ščepec soli in sveže mlet poper (po okusu)
- 2 žlici naribanega parmezana (po želji)
Priprava:
V majhni posodici zmešajte olje, kis, limonin sok, peteršilj, med, origano, česen, gorčico, timijan, sol in poper. Ko sestavine dobro premešate, lahko po želji v preliv vmešate še nariban parmezan.
7. Jogurtov preliv z meto
Med najbolj priljubljene prelive zagotovo sodijo jogurtovi prelivi. Ti se odlično priležejo listnati zelenjavi, še posebej pa svežim kumaram in paradižniku. Jogurtov preliv z meto poskrbi za še dodatno svežino.
Sestavine:
- Šopek sveže mete
- 150 g grškega jogurta (lahko tudi navadnega)
- 1 žlica belega kisa
- Sok pol limone
- Sol in poper (po okusu)
Priprava:
Na drobno nasekljajte meto. V posodici zmešajte jogurt, kis in limonin sok. Dodajte nasekljano meto in po okusu začinite še s soljo in poprom. Najbolje je, da preliv pustite kakšni dve uri stati v hladilniku, da se okus mete prepoji z ostalimi sestavinami. Porabite ga v dveh do treh dneh.
8. Koktajl preliv
Še ena od klasik, ki s svojim kremastim in nežnim okusom popestri vsako solato. Odlično se poda solatam, ki vsebujejo morske sadeže (gambere, rakce ...), z njim pa lahko prelijete tudi mešano solato.
Sestavine:
- 60 ml kečapa
- Sok pol limone
- 1 žličko dijonske gorčice
- 60 ml ekstra deviškega oljčnega olja
- 2 žlici vode
- Ščepec sladkorja
- Sol in poper (po okusu)
Priprava:
V srednje veliki skledi zmešajte kečap, limonin sok, vodo, gorčico in sladkor. Med neprestanim mešanjem postopoma dodajajte olje. Mešajte tako dolgo, dokler se preliv ne zgosti in postane gladek. Solite in poprajte po okusu.
9. Limonin preliv
Kadar nimate pri roki kisa ali pa vam okus kisa preprosto ni všeč, potem lahko solatne prelive pripravite z limoninim sokom. Limonin preliv se odlično poda z zeleno solato, pa tudi solatam s kvinojo, kuskusom, bulgurjem itd. S tem prelivom lahko začinite tudi na žaru pečene jajčevce ali pečeno rdečo peso, krompir, brokoli ali cvetačo.
Sestavine:
- 60 ml sveže stisnjenega limoninega soka
- 1 majhen strok česna (na drobno sesekljanega ali zmečkanega v možnarju)
- 1 žličko (dijonske) gorčice
- Ščepec soli
- Sveže mleti poper (po okusu)
- Pol žličke medu ali javorjevega sirupa (po želji)
- 60 ml ekstra deviškega oljčnega olja
- Pol žličke svežega ali posušenega timijana
Priprava:
V majhni posodici zmešajte limonin sok, na drobno nasekljan ali zmečkan česen, gorčico, sol, poper (po okusu) in med. Nato vmešajte oljčno olje, pri čemer vse sestavine ves čas mešajte, dokler se ne povežejo. Če nimate veliko časa, lahko postopek še dodatno pospešite tako, da v kozarček s pokrovom, ki dobro tesni, dodate vse sestavine. Kozarček zatem tesno zaprite in ga močno pretresite, da se sestavine lepo povežejo med seboj. Če se vam zdi preliv nekoliko prekisel, lahko dodate še malo olja. Na koncu v preliv vmešajte še timijan in ga po potrebi še začinite. Lahko ga uporabite takoj ali pa ga hranite v hladilniku do enega tedna.
10. Peteršiljev preliv
Če ste ljubitelj peteršilja, potem je ta preliv kot nalašč za vas. Odlično se obnese predvsem v testeninskih solatah, lahko pa ga uporabite tudi kot dodatek ribam.
Sestavine:
- Šopek svežega peteršilja
- 1 žlica (dijonske) gorčice
- 1 žlica jabolčnega kisa
- Manjši strok česna (na drobno nasekljan)
- 3 žlice ekstra deviškega oljčnega olja
Priprava:
Nasekljan peteršilj stresite v manjšo posodo, dodajte gorčico, kis, na drobno nasekljan česen in dobro premešajte. Nato postopoma dodajajte olje, pri čemer sestavine ves čas mešajte. Ko dobite enotno zmes, je preliv pripravljen, da z njim začinite vaše jedi.
11. Preliv iz inčunov in kaper
Česen in sardoni (inčuni) so odlična kombinacija, če jim dodate še kapre, malce kisa in olja, pa dobite odličen preliv za solato. Lahko ga tudi pokapate po sveže pečenem kruhu ali testeninah.
Sestavine:
- 1 strok česna
- 2 fileja inčunov v olju
- 2 žlici rdečega vinskega kisa
- 6 žlic ekstra deviškega oljčnega olja
- 2 žlici kaper
Priprava:
V možnarju zmečkajte strok česna, inčune in kapre. V manjši posodici zmešajte kis in oljčno olje ter vmešajte še pasto iz česna, inčunov in kaper.
12. Preliv iz medu in gorčice
Če so vam všeč bolj sladki okusi, ki imajo tudi malce ostrine, potem bo ta preliv kot nalašč za vašo naslednjo solato. Zelo dobro se poda tudi piščančjim prsim bodisi kot omaka ali marinada.
Sestavine:
- 2 žlički polnozrnate gorčice
- 2 žlički medu
- Sok ene manjše limone
- 6 žlic ekstra deviškega oljčnega olja
- Sol in poper (po okusu)
Priprava:
V posodici najprej dobro zmešajte gorčico, med in limonin sok. Nato postopoma vmešajte še šest žlic oljčnega olja, na koncu pa preliv začinite s soljo in poprom po okusu.
13. Preliv s tahinijem
Ta kremast preliv se najbolje ujame s solatami v arabskem stilu oziroma solatami, ki vsebujejo bulgur, kuskus, kvinojo ali na drobno narezano zelenjavo. Postrežete ga lahko tudi kot omako ob pečenem halumi siru ali falaflu.
Sestavine:
- 2 žlici tahinija (sezamova pasta)
- Sok 1 limone
- 6 žlic vode
- Sol in poper (po okusu)
Priprava:
V posodici zmešajte tahini, vodo in limonin sok. Začinite po okusu s soljo in poprom. Preliv lahko v tesno zaprti posodici v hladilniku hranite nekaj dni.
14. Preliv tisočerih otokov
Ta preliv je poimenovan po otokih z imenom Thousand Islands, ki ležijo med ZDA in Kanado na Reki svetega Lovrenca. Gre za preliv na osnovi majoneze, zato je pogosto uporabljen tudi kot omaka ali pomaka. Odlično pa se poda tudi mešanim solatam.
Sestavine:
- 50 g kečapa
- 100 g majoneze
- 1 žlica kisa
- 2 srednje veliki kisli kumarici
- 1 majhna čebula (bela)
- 1 žličko sladkorja
- Pol žličke paprike v prahu
- Sol in poper (po okusu)
- Žličko drobno nasekljanega svežega drobnjaka
Priprava:
Čebulo na drobno nasekljajte, na drobno nasekljajte tudi kisle kumare. Obe sestavini vrzite v sekljalnik (blender) in dodajte kis in žlico vode ter vse skupaj sesekljajte oziroma premešajte. Nato dodajte še sol, poper, sladkor, mleto papriko, majonezo in kečap ter vse skupaj še enkrat na hitro zmešajte v sekljalniku. Preliv prelijte v posodico in vanj vmešajte na drobno nasekljan drobnjak.
tags: #balzamicna #omaka #za #solato