Avstrija ponuja stabilno poslovno okolje in visoko kakovost življenja, kar privablja tako podjetja kot posameznike. Za uspešno delovanje in bivanje v tej alpski državi je ključno poznavanje davčnih predpisov, zaposlitvenih pogojev, izobraževalnega sistema, stanovanjskih možnosti, komunalnih storitev, bančništva ter zavarovalništva.
Davčni Sistem v Avstriji
Davek od dohodka pravnih oseb (Körperschaftsteuer)
Podjetja v Avstriji plačujejo davek od dohodka pravnih oseb (Körperschaftsteuer). Rezidenti, torej družbe, ki so ustanovljene v Avstriji ali so upravljane ali nadzorovane iz Avstrije, plačujejo davek po svetovnem dohodku, kar zajema dobiček, ustvarjen v Avstriji in v tujini. Nerezidenti pa plačujejo davek le od dohodka, ki izvira iz Avstrije.
Avstrija je v svojo zakonodajo vključila direktivo EU o drugem stebru (Direktiva Sveta (EU) 2022/2523 z dne 14. decembra 2022). Pravila o vključitvi dohodkov (IRR) veljajo za obračunska obdobja z začetkom 31. decembra 2023 ali pozneje, pravila o prenizko obdavčenih dobičkih (UTPR) pa za obračunska obdobja z začetkom 31. decembra 2024 ali pozneje. Avstrija se je odločila tudi, da uvede kvalificiran domači povrhnji davek (QDMTT) za obračunska obdobja z začetkom 31. decembra 2023.
Davčna osnova davka od dobička pravnih oseb je dobiček družbe, ki je sestavljen iz dobičkov iz poslovanja oz. dobičkov iz kapitala. Kapitalski dobički so načeloma vključeni v davčno osnovo in obdavčeni po standardni davčni stopnji. Dividende, prejete od avstrijske rezidenčne družbe, so izvzete iz davčne osnove. Izgube se lahko prenesejo naprej za nedoločen čas in se lahko pobotajo z dobički do 75% njihove vrednosti. Na voljo so tudi različne davčne olajšave in spodbude.
Davki po odbitku
- Dividende: V skladu z Direktivo o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb lahko ob izpolnjevanju pogojev (10% kapitalska udeležba in trajanje lastništva najmanj 1 leto) slovenska podjetja uveljavijo popolno oprostitev davka po odbitku. Sicer lahko uveljavljajo znižane stopnje v skladu s sklenjenim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
- Obresti: Izjema so le obresti, ki jih avstrijska družba plača tihemu partnerju-nerezidentu. Davčna stopnja znaša v tem primeru 23%, oziroma 27,5% če tihi partner ni kapitalska družba. Tudi v tem primeru je mogoče uveljaviti znižanje iz sklenjenega mednarodnega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja (Ur.l. RS-MP št. 4/98, 22/06, 6/12), po katerem davek po odbitku ne sme presegati 5% obresti.
- Pravice industrijske lastnine (licenčnine): Davek po odbitku iz naslova plačila uporabe pravic industrijske lastnine (patenti, zaščitne znamke, oblike ali modeli, načrti, postopki, know-how...) nerezidentom znaša 20%. V skladu z Direktivo o skupnem sistemu obdavčitve obresti in licenčnin je mogoče ob izpolnjevanju pogojev uveljaviti popolno oprostitev davka po odbitku. Sicer se lahko uveljavljajo znižane stopnje v skladu s sklenjenim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki določa, da davek po odbitku ne sme presegati 5% bruto zneska plačila.
- Storitve tehnične podpore: Za plačila storitev tehnične podpore, ki jih domača družba izplača nerezidenčni družbi, znaša davčna stopnja davka po odbitku 20%.
Davek na dodano vrednost (DDV)
Standardna stopnja DDV v Avstriji je 20%. Znižani stopnji sta 13% (npr. kulturne prireditve) in 10% (nastanitve, hrana, zdravila...). Podjetja in posamezniki se morajo registrirati za namene DDV, če njihov letni promet presega 55.000 EUR, oziroma, če poslujejo v drugi državi članici EU, če njihov skupni letni promet v EU preseže 100.000 EUR. Obveznost registracije za DDV velja tudi za nerezidenčne družbe in posameznike, ki izvajajo obdavčljive dobave blaga ali storitev v Avstriji.
Davčni sporazumi
Avstrija ima sklenjenih prek 90 davčnih sporazumov, med drugim s Slovenijo (Ur.l. RS-MP št. 4/98, 22/06, 6/12). Avstrija je 7. junija 2017 podpisala večstransko konvencijo za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička (t.i. multilateralni instrument - MLI) in jo ratificirala 22. septembra 2017. MLI je za Avstrijo začel veljati 1. januarja 2018. Od začetka uporabe MLI s Slovenijo (od 1. januarja 2019) se nekatere določbe med državama spremenijo.
Delo in Zaposlovanje v Avstriji
Delovna dovoljenja
Državljani članic EU, ki želijo delati v Avstriji, praviloma ne potrebujejo delovnega dovoljenja, z izjemo prehodnih določitve za novi članici EU, Bolgarijo in Romunijo. Državljani tretjih držav potrebujejo za zaposlitev enega od treh naslovov: »Daueraufenthalt - EG«, karta »Rot-Weiß-Rot-Karte plus« ali stalno nastanitev v Avstriji. Kdor izpolnjuje enega od teh pogojev, lahko praviloma brez nadaljnjega pridobi zaposlitev pri nekem delodajalcu. Kdor ne izpolnjuje nobenega od teh pogojev, mora za zaposlitev pri nekem delodajalcu v Avstriji pridobiti dovoljenje v okviru zakona o zaposlovanju tujcev.
Pogodba o delu in odpovedni roki
Pogodbo o delu skleneta delodajalec in delojemalec z namenom, da v njej obvezujoče določita obseg dogovorjenih delovnih nalog za delojemalca in izplačilo plačila s strani delodajalca. V pogodbi o delu so zapisane dolžnosti delodajalca in delojemalca. Pogodba o delu ne rabi biti nujno v formalni obliki, vendar mora v tem primeru delodajalec delojemalcu izročiti delovni formular (Dienstzettel), ki vsebuje kratek pregled dogovorjenega ter bistvene dolžnosti in pravice.
Tako delojemalec kot tudi delodajalec imata pravico do prekinitve pogodbe. Odpoved je lahko podana v pisni ali ustni obliki, vendar je zaradi lažjega dokazovanja priporočljivo, da se poda v pisni obliki. Če v pogodbi o delu ni dogovorjeno drugače, velja pri zaposlitvi za nedoločen čas za delojemalca odpovedni rok enega meseca. Za delodajalca je odpovedni rok odvisen od dolžine zaposlitve delojemalca in znaša od pet tednov do šest mesecev. Pri zaposlitvah za določen čas je potrebno upoštevati dogovorjeno obdobje zaposlitve, vendar lahko, v primeru, da je tako določeno v pogodbi, tudi tukaj veljajo odpovedni roki.
Vrste zaposlitev
- Zaposlitev s polnim delovnim časom: Z zakonom določena zaposlitev s polnim delovnim časom predvideva osemurni delovnik. Vendar je v mnogih kolektivnih pogodbah predviden skrajšan polni delovni čas.
- Zaposlitev s skrajšanim delovnim časom: Delojemalci, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, opravijo praviloma tedensko manj ur kot zaposleni s polnim delovnim časom. Ta oblika dela se opravlja v dogovoru med delojemalcem in delodajalcem.
- Manjša zaposlitev (geringfügig Beschäftigte): Tudi zaposleni z manjšo zaposlitvijo so zaposleni s skrajšanim delovnim časom. Takšni zaposleni imajo pokrito samo nezgodno zavarovanje, ne pa tudi zdravniškega in pokojninskega. Imajo pa pravico do dopusta, plačila v primeru bolezni, 13. in 14. plače.
- Skrajšana zaposlitev (Kurzarbeit): O skrajšani zaposlitvi govorimo v primerih, ko pride do prehodnega skrajšanja delovnega časa zaradi večjega izpada dela v obratu. Lahko se tiče vseh zaposlenih ali pa le nekaterih.
- Starševski in starostni skrajšani delovni čas: Starši z otroki, mlajšimi od sedmih let in nekaterimi drugimi pogoji, imajo pravico do starševskega skrajšanega delovnega časa. Starostni skrajšani delovni čas pa daje starejšim zaposlenim možnost, da postopno skrajšajo svoj delovni čas.
- Samozaposlitev: Pri samozaposlitvi gre za ustanovitev lastnega podjetja. Takšno obliko zaposlitve podpira Ministrstvo za delo, socialo in varstvo potrošnikov z izdajanjem mikrokreditov.
Europass
Europass je brezplačen servis Evropske unije, s katerim ta želi podpirati Evropsko mobilnost. Z Europassom lahko razumljivo predstavite svoje kvalifikacije, znanja in kompetence. Služi kot pomoč pri študiju in izobraževanju ali pri iskanju zaposlitve. Na voljo so enotni Europass dokumenti: Europass življenjepis, Europass jezikovna izkaznica, Europass mobilnost, priloga k diplomi in priloga k spričevalu.
Izobraževanje in Sociala
Šolska obveznost in otroški dodatek
Šolska obveznost velja za vse otroke, ki stalno živijo v Avstriji. Prične se z letom, v katerem otrok do 1. septembra dopolni šest let. Poleg tega je obvezno tudi leto v vrtcu za vse otroke, ki pred 1. septembrom dopolnijo pet let in obiskujejo vrtec. Pravico do otroškega dodatka imajo vsi avstrijski državljani ter državljani EU in tretjih držav s stalnim bivališčem v Avstriji, ki s svojim otrokom živijo v skupnem gospodinjstvu. Upravičeni so starši vseh otrok, ki še niso dopolnili 18. leta starosti. Za otroški dodatek je potrebno zaprositi na pristojnem finančnem uradu. Prejemniki družinskega dodatka so upravičeni tudi do davčne olajšave za otroka.
Stopnje izobraževanja
- Primarna stopnja: S primarno stopnjo se v Avstriji prične šolska obveznost. Na tej stopnji otrok obiskuje osnovno šolo (ljudska šola), ki traja štiri leta.
- Sekundarna stopnja I: Po zaključku primarne stopnje se začne sekundarna stopnja I. Tudi ta traja štiri leta, v tem času pa lahko otroci izbirajo med štirimi oblikami izobraževanja.
- Sekundarna stopnja II: Sledi sekundarni stopnji I. Po opravljeni sekundarni stopnji II se lahko šolarji nadalje izobražujejo na neuniverzitetni terciarni stopnji, kot so mojstrska šola (Meisterschule), kolegij ali akademija za zdravstvene poklice.
Študij v Avstriji
Praviloma veljajo za tuje študente enaki vpisni pogoji kot za avstrijske. Za podajanje konkretnih informacij so zadolženi pristojni referati. Za vpis je potrebna matura, ki je enakovredna avstrijski, ali spričevalo o končanem študiju na priznani postsekundarni izobraževalni ustanovi. Enakovrednost temelji na meddržavnem sporazumu, nostrifikaciji ali odločitvi rektorja. Predloženo spričevalo mora omogočati neposreden vpis na želeno študijsko smer v državi, kjer je bilo pridobljeno. To praviloma ne velja za kandidate iz držav EU in EGS.
Na večini študijskih smeri v Avstriji potekajo predavanja v nemščini. Za študij se zato predvideva predznanje na stopnji B2 Skupnega evropskega referenčnega okvira za jezike. Če nimate nobenega od navedenih izpitov, lahko znanje nemščine dokazujete na ocenitvenem preizkusu v katerem od izpitnih centrov.
Stroški študija v Avstriji
Stroški študija v Avstriji ležijo v evropskem povprečju.
- Študijska taksa: V Avstriji morajo študijsko takso plačati tisti študenti, ki so prekoračili čas študija (najkrajša študijska doba + 2 tolerančna semestra) ali pa so na podlagi svojega državljanstva zavezani k plačevanju takse. Študenti iz držav EU in EGS ne plačujejo študijske takse.
- Ostali stroški študija: Med študijem nastanejo za študente tudi drugi stroški povezani s študijem, predvsem stroški za knjige, ekskurzije ali računalniško opremo.
- Zdravstveno zavarovanje: Študenti v Avstriji so lahko zavarovani skupaj s starši ali pa morajo skleniti študentsko zdravstveno zavarovanje. Sklenitev takšnega zavarovanja je pogoj za podaljšanje dovoljenja za bivanje v Avstriji. Če študent ne izpolnjuje pogojev za študentsko zdravstveno zavarovanje, lahko sklene tudi nekaj dražje samozavarovanje. Državljani EU so z Evropsko kartico zavarovanja (EHIC) zavarovani tudi v Avstriji, vendar je priporočljivo vnaprej preveriti veljavnost.
- Splošni izdatki: K splošnim stroškom sodijo poleg stroškov za prehrano in oblačila tudi stroški bivanja, ki v povprečju znašajo tretjino študijskih izdatkov.
Možnosti bivanja za študente
Za študente obstajajo različne možnosti bivanja, najbolj ugodno pa je praviloma bivanje v študentskem domu ali stanovanjski skupnosti (WG).
- Študentski domovi: Predstavljajo najbolj preprosto možnost za spoznavanje novih ljudi in učenje jezika. Cene se gibljejo od 200 do 400 evrov.
- Stanovanjska skupnost (Wohngemeinschaft - WG): Zelo priljubljena pri avstrijskih študentih. Vsak sostanovalec ima svojo sobo, skupna pa je uporaba kopalnice in kuhinje.
- Lastno stanovanje: Kdor želi stanovati v lastnem stanovanju, mora pravočasno pred začetkom študija poiskati ustrezno stanovanje. Cene se zelo razlikujejo glede na velikost, standard in lego. Pri lastnem stanovanju morate sami poskrbeti za prijavo elektrike, plina, telefona in interneta. Najemodajalec lahko predvidi tudi plačilo kavcije ali odstopnino.
Stanovanje in Komunala
Iskanje in najem stanovanja
Najbolj preprosto je iskanje stanovanja preko številnih nepremičninskih spletnih strani. Običajno je v oglasih cena najemnine podana kot »neto najemnina« oziroma najemnina brez obratovalnih stroškov. To pomeni, da vsebuje le tiste stroške, ki so potrebni za prevzem stanovanja. Dejanska vsota, ki jo mora najemnik plačati najemodajalcu, se v Avstriji imenuje »bruto najemnina«. Sem sodijo poleg neto najemnine še obratovalni stroški. S plačilom bruto najemnine so tako poravnani še stroški za vodo, odvoz smeti ter drugi stroški, povezani z vzdrževanjem stavbe. Pogosto stroški za elektriko niso všteti v obratovalne stroške, zato je najbolje, da se vedno vnaprej dogovorite, kateri stroški so všteti v bruto najemnino.
Najemna pogodba
Najemna pogodba določa pisni ali ustni dogovor o pravicah in dolžnostih najemnika in najemodajalca. V njej morata biti tako najemnik kot tudi najemodajalec omenjena z imenom, prav tako pa morajo biti določeni vsi v najemnino všteti prostori (npr. parkirni prostor, klet…) in predmeti najema. Poleg tega mora biti navedena višina najemnine (neto najemnina in obratovalni stroški) in pri najemu za določen čas tudi obdobje najema. Ker obstaja v primeru najema za določen čas le v izjemnih primerih možnost odstopa od pogodbe, je priporočljivo, da se v najemni pogodbi določi tudi klavzula o odstopu od pogodbe.
Najemno pogodbo lahko prekineta tako najemnik kot tudi najemodajalec. Za oba veljajo z zakonom določeni roki, ki se jih pri prekinitvi najemne pogodbe morata držati. Običajno se lahko časovno neomejena pogodba odpove en mesec vnaprej. Pri časovno omejeni pogodbi pa se je potrebno držati termina, ki je določen v pogodbi.
Prijava bivališča
Kdor v Avstriji zamenja bivališče, se mora prijaviti na za to pristojnem prijavnem uradu. Pri tem obstaja možnost osebne ali pisne prijave. Nepolnoletne osebe mora prijaviti njihov skrbnik. Za prijavo potrebujete prijavni formular (Meldezettel), ki si ga lahko naložite s spleta, dvignete na uradu ali kupite v trafiki.
Priključitev na komunalne storitve
Za prijavo elektrike, plina in ogrevanja se pravočasno obrnite na ponudnika energije. Od liberalizacije energijskega tržišča v Avstriji si lahko vsak sam izbere ponudnika električne energije in plina, ki mu najbolj ustreza. Velikokrat isti ponudniki ponujajo tako internet, kot tudi telefon in GSM.
RTV naročnina
Prispevek za RTV naročnino je potrebno plačati za vse naprave z radijskim sprejemom (radio, televizija, računalnik). Višina naročnine se razlikuje po zveznih deželah, znaša pa približno med 20 in 25 evri na mesec.
Ločevanje in recikliranje odpadkov
Avstrija ima eno najvišjih stopenj recikliranja odpadkov na svetu. Večina avstrijskih gospodinjstev zelo pozorno ločuje odpadke. Ker obstajajo pri ločevanju odpadkov regionalne razlike, je najbolje, da se o tem natančneje pozanimate na občinski upravi. V primeru kršenja pravil ločevanja odpadkov lahko pride do prijav in denarnih kazni.
- Star papir: V ta smetnjak sodijo papir, karton, časopisi, katalogi, knjige in revije.
- Steklo: Steklo je treba sortirati po barvi. Obstajajo tri vrste stekla; belo, zeleno in rjavo. Zamaške je treba prej odstraniti, saj sodijo v smetnjak za plastiko. Steklenice s kavcijo ne sodijo v smetnjak za steklo.
- Embalaža iz umetnih mas / plastike: V ta smetnjak sodijo embalaže iz umetnih snovi (plastične steklenice, folije, plastika), sestavljene embalaže (tetrapaki, embalaža od kave, kartoni od mleka) in plastični pokrovi steklenic in posod.
- Odpadki iz kovin: Sem sodijo embalaže iz kovine (npr. alufolije, pločevinke) in manjši kovinski kosi (žice, kuhinjska posoda, žeblji in vijaki). Večje kovinske kose (peči, štedilnike, kopalne kadi…) je potrebno oddati na reciklažnem dvorišču, odlagališču za odpadne surovine ali na odlagališču smeti.
- Nevarne snovi: Nevarne snovi je potrebno oddati ločeno, saj lahko pri napačni odstranitvi trajno škodijo okolju. V to kategorijo sodijo baterije, akumulatorji, varčne svetilke, zdravila, laki, pesticidi in podobno. Te materiale lahko oddamo v trgovinah, kjer so bile kupljene, ali pa v zbiralnicah nevarnih snovi, ki jih upravljajo občine.
- Biološki odpadki: Med biološke odpadke (ta smetnjak je lahko rjav ali zelen, odvisno od zvezne dežele) sodijo ostanki sadja in zelenjave, ostanki kave in čajne vrečice, vrtni odpadki in kuhinjske brisače iz papirja.
- Ostali odpadki: Vse ostalo sodi v smetnjak za ostale odpadke (črn ali siv, odvisno od zvezne dežele).
Bančništvo in Zavarovanja
Odprtje bančnega računa
V Avstriji je odprtje bančnega računa tudi za tujce precej enostavno. Za to potrebujete potni list, na nekaterih bankah pa tudi prijavni listič (Meldezettel). Po odprtju žiro računa je imetniku računa dodeljen svetovalec, ki je stranki na voljo za vsa morebitna vprašanja in nasvete. V Avstriji lahko bančne posle opravljate tudi preko telefona, faksa ali interneta.
Kreditni biro KSV
Kreditni biro Kreditschutzverband (KSV) iz leta 1870 je največja zveza za zaščito upnikov v Avstriji. Vsakdo, ki v Avstriji najame kredit, bodisi bančni kredit ali nakup na obroke, je zapisan v bazo podatkov kreditnega biroja KSV. Na podlagi plačilne discipline kreditni biro ugotavlja kreditno sposobnost dotične osebe. Pri najemu bančnega kredita je med drugim potrebno tudi potrdilo kreditnega biroja KSV.
Zdravstveno zavarovanje
Zdravstveno zavarovanje je v Avstriji obvezno. To pomeni, da je vsak delavec avtomatično zavarovan. Samo zdravstveno zavarovanje je odvisno od delodajalca in njegove lokacije. Prispevki za zavarovanje se odtegnejo direktno od plače, delodajalec pa jih, skupaj z njegovim prispevkom, plača zdravstvenemu zavarovanju. Delavci, katerih plača leži pod pragom minimalne plače, niso zavarovani avtomatično, lahko pa se na pristojni zdravstveni in pokojninski zavarovalnici zavarujejo prostovoljno. Višina prispevkov je enaka kot za samozavarovane osebe.
V Avstriji je možno tudi dodatno privatno zavarovanje. Poleg proste izbire bolnišnice in zdravnikov, nudijo privatne zavarovalnice tudi dvoposteljne sobe s kopalnico, straniščem in televizijo, prevzamejo dodatne stroške pri zobozdravstvenih posegih ali terapijah po alternativnih metodah. Državljani EU so z Evropsko kartico zavarovanja (EHIC) zavarovani tudi v Avstriji. Poleg zdravstvenega zavarovanja obstaja še cela vrsta drugih področjih, kjer je možno zavarovanje (na primer nezgodno ali avtomobilsko zavarovanje).
Prijava dohodnine
Prijavo za dohodnino so obvezane oddati vse privatne osebe, ki so zavezane plačati davek. Prijava služi za ugotovitev dohodnine. Najpogosteje je potrebno prijavo oddati do 30. aprila naslednjega leta. Pri prijavi se uporablja formular E1, formular E2 pa služi kot pomoč pri izpolnjevanju.
Gospodarski Odnosi med Avstrijo in Slovenijo
Slovenija in Avstrija se lahko z zadovoljstvom ozreta na dolgoletno uspešno partnerstvo, ki je usmerjeno v prihodnost, polno priložnosti. V času, ko se soočamo s številnimi izzivi in negotovostmi, je ključno, da državi ostaneta osredotočeni na skupne cilje in vrednote ter nadaljujeta pot gospodarskega, tehnološkega in družbenega napredka, saj sta skupaj močnejši in uspešnejši.
Zanesljivost, podjetniška odličnost, čudovita narava in vrhunska kulinarika so le nekatere izmed številnih kvalitet, ki odlikujejo tako Slovenijo kot Avstrijo. Tesno sodelovanje na različnih področjih je dokaz, kako odlično se državi dopolnjujeta. V Sloveniji je danes prisotnih več kot tisoč podjetij z avstrijskim kapitalom, ki cenijo strokovnost svojih slovenskih zaposlenih, medtem ko slovensko gospodarstvo koristi znanje in naložbeno moč avstrijskih partnerjev.
To zaupanja vredno sodelovanje traja že desetletja, kar odražajo tudi impresivne statistike: Avstrija je največji tuji vlagatelj v Sloveniji, Slovenija pa gledano na število prebivalcev najpomembnejša trgovinska partnerica Avstrije. Mnogi uspešni projekti in ljudje so temelj tega uspešnega partnerstva.
V zadnjih letih se v slovenskem poslovnem okolju opaža izrazit napredek na področjih, kot so biotehnologija, turizem, IKT in umetna inteligenca - sektorji, ki prispevajo k pozitivni dinamiki v celotnem gospodarstvu. Kljub negotovostim so številna podjetja dokazala, da se znajo hitro prilagajati in razvijati nove poslovne modele, kar ustvarja priložnosti za inovacije, mednarodno sodelovanje in dolgoročno rast.
Trenutno je v Sloveniji posebna pozornost namenjena področjem, kot so e-uprava, zdravstvo, okoljske rešitve, turistična infrastruktura, vesoljske tehnologije in kreativne industrije. Avstrija ima močne kompetence v panogah, kot so elektronika, kemijska in strojna industrija, biotehnologija, varnostne tehnologije ter napredni materiali. Prav na presečišču teh področij je največ potenciala za skupne projekte, tehnološke prenose in inovativna partnerstva, ki lahko ustvarijo dodano vrednost na obeh straneh - ne le gospodarsko, temveč tudi v širšem družbenem kontekstu.
Koroški poslovneži se v Sloveniji pogosto počutijo domače, saj so si kultura, humor in način razmišljanja precej blizu. Slovenci visoko cenijo ravnotežje med delom in prostim časom, kar ustvarja trdne temelje za uspešno in trajnostno sodelovanje med državama, kjer se lahko gradi na zaupanju, spoštovanju in skupnih vrednotah.