Slovensko zdravstvo, ki se spopada s pomanjkanjem sredstev in obtožbami o neučinkovitosti, doživlja dodaten udarec s strani odhajajoče Golobove vlade. Mladi zdravniki Slovenije opozarjajo, da je vlada sredi aprila, na predlog odhajajoče ministrice Valentine Prevolnik Rupel, sprejela uredbo za leto 2026, ki zmanjšuje obseg zdravstvenih storitev in financiranje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Varčevalni ukrepi in njihove posledice
Po navedbah Mladih Zdravnikov Slovenije znaša vrednost varčevalnih ukrepov za leto 2026 skupaj 98,4 milijona evrov. Od tega naj bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prihranil 63 milijonov evrov z omejevanjem plačil programov in storitev, ki so bili prej plačani po realizaciji. Zdaj bodo programi plačani do višine lanske realizacije pri izvajalcu.
Že v preteklem letu je ministrstvo omejilo število ortopedskih operacij pri koncesionarjih, medtem ko je javnim zavodom plačevalo vse opravljene storitve. Ta uredba za leto 2026 predstavlja dodaten udarec za slovenske državljane, saj bomo kljub plačevanju dveh obveznih zavarovanj (namesto obveznega in dopolnilnega) ter prispevka za dolgotrajno oskrbo prejeli še manj zdravstvene oskrbe kot doslej. Poleg tega se zdravstvo sooča s pomanjkanjem družinskih zdravnikov in ginekologov.
Predlogi Anžeta Burgerja za zdravstveno reformo
Ekonomist Anže Burger meni, da bi cilji prave zdravstvene reforme morali vključevati univerzalno zdravstveno zavarovanje za vse državljane, ki bi zagotavljalo čim višjo kakovost zdravstvenih storitev po čim nižjih cenah. V tržnem sistemu bi bilo po njegovem mnenju potrebno uvesti konkurenco zdravstvenih zavarovanj in ZZZS ukiniti.
Reorganizacija sistema zdravstvenih zavarovanj
Država bi morala določiti košarico obveznega osnovnega zavarovanja in predpisati natančne standarde, zasebne zavarovalnice pa bi na trgu ponujale različne premije za predpisano košarico. Anže Burger je prepričan, da ni nobenega razloga za državni monopol nad izvajanjem zdravstvenih storitev.
Neodvisnost zaposlenih v zdravstvu
Zaposlene v zdravstvu bi bilo potrebno izključiti iz sistema plač v javnem sektorju. Profesionalni menedžerji v soglasju z lastniki izvajalcev bi se sami odločali glede števila, strukture in višine plač zaposlenih.
Indeks EHCI 2016 in primerjava
Indeks EHCI za leto 2016, ki ocenjuje kakovost zdravstvenih sistemov v 35 državah, je na prvo mesto uvrstil Nizozemsko, na drugo pa Švico. Ta primerjava kaže, da so lahko zdravstveni sistemi visoke kakovosti doseženi z različnimi pristopi.