Uvod v rod Amaranthus (Ščir)
Ščir ali amarant (znanstveno ime Amaranthus) je svetovno razširjen rod enoletnic in nekajletnih trajnic, zelo sorodnih rodu Celosia (znana vrsta petelinov greben). Znanih je okoli 60 vrst. Cvetijo poleti in jeseni. Bogata podolgovata grozdasta socvetja so običajno škrlatnordeče barve, lahko pa so tudi zelena ali rumena. Divje vrste ščira so pogosto pleveli, gojene pa se uporabljajo za žito, zelenjavo, krmo ali kot okrasne rastline.
Latinsko ime "Amaranthus" in iz njega izpeljani izrazi v sodobnih indoevropskih jezikih izhajajo iz grškega ἀμάραντος (amarantos), kar pomeni 'neveneč'. To ime se je šele kasneje ljudskoetimološko naslonilo na sicer v botaničnem imenoslovju pogosto grško besedo za 'rožo oz. cvet' ἄνθος (anthos).
Amarant je izredno stara rastlina, ki so jo gojili že Azteki v Južni Ameriki in Mehiki, kjer naj bi bil udomačen že 4000 let pr. n. št. Danes je v zahodnjaški prehrani zaradi ugodne sestave z visokim deležem beljakovin, med njimi zlasti lizina, vse bolj priljubljen. Čeprav v Sloveniji uspevajo divje vrste ščira (srhkodlakavi ščir je njivski plevel) in je bil znan tudi kot okrasna rastlina, se je vedenje o možnosti gojenja za prehrano v javnosti razširilo po letu 2000.
Amaranthus blitum: Goli ščir
Botanične značilnosti in razširjenost
Goli ščir (Amaranthus blitum) je živahna enoletna rastlina, ki tvori pokončna do plazeča stebla dolga od 6 do 90 cm. Rastlina je monoecijska, kar pomeni, da ima posamezne moške in ženske cvetove na isti rastlini, oprašuje pa se z vetrom in je samooplodna. Listi so goli (ne dlakavi), zeleni, pri vrhu srčasto izrobljeni in imajo jasno vidne žile. Plod je bočno sploščen in poln drobnih, leči podobnih semen, ki so pri golem ščiru črne ali rjave barve.
Med sinonimi za Amaranthus blitum najdemo imena kot so Albersia ascendens, Albersia blitum, Amaranthus lividus, Amaranthus oleraceus in Amaranthus viridis. Rastlina je razširjena po vsem svetu in je v mnogih regijah, predvsem v tropskih in subtropskih območjih, postala plevel.
Gojenje in idealni pogoji
Goli ščir uspeva od zmernega pasu do tropov. Najbolje raste v območjih, kjer se povprečne dnevne temperature gibljejo med 21 in 27 °C, prenese pa tudi temperature med 18 in 32 °C. Temperature pod 4 °C so zanj usodne. Potrebuje toplo in zavetno lego, da dobro uspeva, ne more pa rasti v senci.
Tla, svetloba in zalivanje
- Tla: Rastlina preferira dobro odcedna, rodovitna tla. Tolerira peščena, ilovnata in težka (glinasta) tla, prav tako pa se dobro prilagaja na rahlo kisla, nevtralna in rahlo alkalna tla, uspeva celo v zelo kislih tleh. Optimalen pH tal je med 5,5 in 7, vendar tolerira razpon od 4,3 do 7,5.
- Svetloba: Za uspešno rast in razvoj zahteva sončno lego.
- Zalivanje: Rastlina potrebuje dokaj vlažno zemljo, zato je redno zalivanje v vročih dneh ključno za bogat pridelek, vendar pazimo, da voda ne zastaja, saj to lahko privede do koreninske gnilobe.
Setev in razmnoževanje
Goli ščir je zelo odporna rastlina in ga je za kulinarične potrebe zlahka vzgojiti iz semen tudi na lastnem vrtu. Seme lahko sejemo direktno na prosto sredi maja, ko mine nevarnost pozne pomladanske pozebe. Za zgodnejši pridelek lahko sadike vzgojimo v zavarovanem prostoru v lončkih in jih presadimo na prosto junija, ko so korenine že dobro razvite. Seme ob setvi prekrijemo z dobrim centimetrom prsti. Kalitev je običajno hitra in dobra, če je zemlja topla; nižje nočne temperature pomagajo pri kalitvi. Rastline naj bodo posajene najmanj 40 cm narazen, priporočljiva razdalja med rastlinami pa je od 1,5 do 2 m, saj lahko dosežejo višino do 2,5 metra in se močno razrastejo.
Odpornost in škodljivci
Gojenje ščira ni zahtevno, saj nima veliko bolezni in škodljivcev. Kljub temu so rastline še posebej dovzetne za napade žuželk, ki grizejo liste. Pomembno je zagotoviti dobro prezračevanje in redno preverjanje rastlin. Visokim rastlinam je sredi poletja priporočljivo zagotoviti oporo, da se ne bi polomile v neurjih ali polegle zaradi dežja, ki bi otežil bujna socvetja.
Opozorilo: Pri gojenju na dušikovo bogatih tleh, še posebej ob uporabi kemičnih gnojil, lahko listi koncentrirajo nitrate. Nitrati so povezani z nekaterimi zdravstvenimi težavami, zato se odsvetuje uporaba anorganskih gnojil.
Uporaba in hranilna vrednost
Goli ščir je bil cenjen kot užitna rastlina že v antiki, gojili so ga stari Rimljani in Grki. Njegove užitne liste in semena se pogosto nabira v naravi ali goji kot zelenjavo.
Uživanje listov
Liste in poganjke golega ščira je preprosto vključiti v prehrano, saj teknejo tako sveži v solatah in namazih kot pokuhani v juhah, omakah ali preprosto kot nadomestek špinače. Mladi listi in poganjki so najboljši za uživanje. Najboljši čas za nabiranje je spomladi in zgodaj poleti, nato pa spet od septembra do oktobra, ko se na ščiru pojavijo novi poganjki. Listi so zelo bogati z vitamini A in C ter vsebujejo tudi vitamin B1. Njihova povprečna hranilna sestava je približno 3,88 % beljakovin, 1,1 % maščob, 9,38 % ogljikovih hidratov in 3,2 % pepela. Vsebujejo tudi 323 mg kalcija in 8,3 mg železa.
Uživanje semen
Semena amaranata so zelo majhna, približno 1,2 mm v premeru, vendar jih je enostavno nabirati in so zelo hranljiva. Lahko se kuhajo cela, pri čemer postanejo zelo želatinasta, vendar je majhnost semen lahko izziv pri prebavi, če niso dobro prežvečena. Uporabljajo se kot nadomestek žitaricam v pecivu, kašah, sladkih prigrizkih, otroški hrani ali kosmičih za zajtrk. V Mehiki iz zmletih in popraženih semen pripravljajo pijačo atole. Semena so bele, zlate, rjave ali črne barve, odvisno od sorte, pri čemer velja, da so svetlejša, predvsem zlata, boljšega okusa od črnih. Moka iz semen je cenjena pri bolnikih s celiakijo, saj ne vsebuje glutena in je odlična alternativa žitu. Amarant je bogat s kalcijem, magnezijem in železom, poleg tega pa vsebuje dragocene esencialne aminokisline, ki med drugim pomagajo telesu pri absorpciji kalija in izgradnji mišic.
Tradicionalna in druga uporaba
Poleg kulinaričnih ima ščir tudi tradicionalne in druge namene:
- Medicinska uporaba: Rastlina ima folklorno reputacijo za učinkovitost pri zdravljenju tumorjev in bradavic. Tekoči ekstrakt se uporablja kot adstringentno sredstvo, interno pri zdravljenju razjed v ustih in žrelu, zunanje pa kot obloga za rane in razjede. Sok iz korenin se zunanje uporablja za lajšanje glavobolov. Liste se tradicionalno uporablja kot pomoč pri odstranjevanju toksinov iz telesa.
- Barvila: Iz celotne rastline je mogoče pridobiti rumena in zelena barvila.
- Krma: Nekatere vrste ščira se gojijo tudi kot krmne rastline za živali.
Drugi pomembni ščiri (Amaranthus spp.)
Zrnati ščir
Zrnati ščir je pokončna, do 2,5 m visoka in močno razvejena rastlina. Moška in ženska socvetja rastejo iz zalistij v dolgih grozdih, katerih oblika je odvisna od vrste. Za okrasne namene in uživanje se najpogosteje sejeta vrsti Amaranthus cruentus, katere kultivarji imajo pokončno rastoča resasta socvetja škrlatnih, rdečih, zlatih in celo zelenih odtenkov, ki se usločijo šele ob dozorevanju, in Amaranthus caudatus, pri katerem so socvetja upognjena že od začetka razvoja, skupki cvetov v njih pa tvorijo nekakšne nanizane kroglice. Ta vrsta je poznana kot "lisičji rep".
Amarant hitro raste. Ko se jeseni socvetja začnejo sušiti, jih porežemo, posušimo in iz njih otresemo seme. Pripravimo ga lahko kot kuhano kašo ali ga na vroči ponvi popražimo, da se napihne kot drobcena pokovka.
Listnati ščir (Amaranthus tricolor)
Tribarvni amarant (Amaranthus tricolor), popularno znan kot "papiga krila", "kraljeva rta" ali "navadna papiga", je ena najbolj presenetljivih in privlačnih okrasnih rastlin. Ne izstopa le po svojih pisanih listih, ki predstavljajo živahne odtenke zelene, rdeče in rumene barve, temveč tudi po svoji enostavnosti gojenja in robustnosti v različnih okoljskih pogojih. Po svojem videzu spominja na koleus, čeprav je še lažji za vzdrževanje.
Tribarvni amarant spada v družino Amaranthaceae in je enoletna rastlina s hitro rastjo, ki izvira iz tropskih območij Azije (Kitajska, Indija in Japonska). Je robustna rastlina, ki lahko doseže več kot meter višine in med 30 in 60 cm širine. Njena stebla so debela, oglata in se nagibajo k razvejanju, kar ustvarja gole veje. Listi so še posebej presenetljivi: lahko dosežejo do 8 centimetrov v dolžino, so izmenični, z dobro opredeljenim pecljem in ovalno ali valovito obliko. Od sredine poletja do pozne jeseni so listi še posebej privlačni, saj dodajo intenzivno barvo in teksturo gredam, obrobam in vrtnim aranžmajem. Pozno poleti in zgodaj jeseni ta rastlina razvije kroglasta socvetja, združena z majhnimi, običajno zelenimi ali rdečkastimi moškimi in ženskimi cvetovi. Posebna sorta "Aurora Yellow" izstopa po ozkih listih, ki so pri dnu zeleni, na vrhu pa rumeni z rdečkastimi odtenki.
Gojenje in nega Amaranthus tricolor
Vzdrževanje tribarvnega amaranta je preprosto in primerno za vrtnarje vseh stopenj. Prilagaja se tako polnemu soncu kot polsenci, čeprav je za zaščito svetlih barv listov, zlasti v toplem podnebju, priporočljivo postaviti ga na mesto, kjer prejema posredno svetlobo v osrednjih urah dneva. Udobno se počuti v toplih okoljih in zelo ne prenaša mraza; temperature pod 0 °C pogosto resno vplivajo na njegovo zdravje.
Dobro se prilagaja različnim vrstam tal, vendar je njegov razvoj optimalen v rodovitnih, rahlih, bogatih s hranili in dobro odcednih substratih. Idealna mešanica je sestavljena iz zgornje plasti zemlje in drenažnih elementov, kot so borovo lubje, perlit in/ali zemlja za orhideje. pH je lahko nevtralen ali rahlo kisel.
Namakanje mora biti zmerno, vendar redno; tla naj ostanejo vlažna, pri čemer se izogibajte premočenju. V toplejših mesecih, zlasti poleti, bo morda potrebno pogostejše zalivanje, v hladnejših mesecih pa manj pogosto. Tribarvni amarant je zahteven po hranilih, zlasti v času največje rasti (pomlad in poletje). Gnojite ga dvakrat mesečno z vodotopnim gnojilom ali pa uporabite listna gnojila v skladu z navodili proizvajalca.
Redno obrezovanje ovenelih ali poškodovanih listov spodbuja razvoj novega listja in podaljšuje okrasno življenjsko dobo rastline. Najpogostejši škodljivci so listni hrošči, listne uši, mokarji, gosenice, polži in polži. Najboljša preventiva je vzdrževanje ustreznega namakanja, izogibanje premočenju, zagotavljanje dobrega prezračevanja in redno preverjanje rastline.
Seme razporedite po lahkem, dobro odcednem substratu, globoko le 0,5 cm. V toplejših območjih lahko sejete takoj po zmrzali. Ko imajo sadike dobro razvite korenine, jih presadite na končno lokacijo in poskušajte povzročiti čim manj stresa. Je idealna izbira za ustvarjanje pisanih gredic, obrob ali gredic na vrtu, enako dobro pa se obnese tudi kot posamezna lončnica. Amarant sicer lahko gojimo v okrasnih loncih, a tam ne bo dosegel svoje končne velikosti.
Uživanje in zdravilne lastnosti Amaranthus tricolor
Mlade liste tribarvnega amaranta lahko uživamo surove v solatah ali kuhane kot zelenjavo, podobno špinači. Tradicionalno se v nekaterih kulturah uporablja za zdravljenje stanj, kot sta hipertenzija in osteoporoza.