Amarant (znan tudi pod imenom ščir) je stara kulturna rastlina, ki je bila v predkolumbovskih civilizacijah, kot sta azteška in inkovska, izjemno cenjena. Mehiški Indijanci so ga poznali kot "hrano bogov in kraljev", saj so verjeli, da podaljšuje življenje. Čeprav so ga evropski kolonialisti skoraj iztrebili, so andski kmetje vztrajali pri njegovem gojenju, danes pa ga agronomi zaradi visoke hranilne vrednosti in skromnih zahtev povzdigujejo v rastlino tretjega tisočletja.
Zakaj gojiti amarant?
Amarant je izjemno kompleksno živilo, ki se botanično uvršča med psevdožita (družina ščirovk). Njegova pridelava je preprosta in trajnostna, saj rastlina ne zahteva veliko vode, umetna gnojila in pesticidi pa praviloma niso potrebni.
- Hranilna vrednost: Vsebuje od 13 do 19 % visokokakovostnih beljakovin, vključno z vsemi esencialnimi aminokislinami, kot sta lizin in metionin.
- Brez glutena: Je idealna izbira za ljudi s celiakijo in tiste, ki se izogibajo glutenu.
- Minerali in vitamini: Bogat je z železom, magnezijem, kalcijem, fosforjem in manganom.
- Antioksidativno delovanje: Vsebuje fenole, ki ščitijo celice pred prostimi radikali.
Pogoji za uspešno gojenje
Amarant je skrajno nezahtevna rastlina, ki uspeva v različnih podnebjih, vendar najbolje uspeva v sončnih legah z dolgimi poletji.
Priprava tal in setev
Rastlina dobro uspeva tudi v revnih ali zbita tleh, vendar ceni dodatek komposta ali dobro preperel gnoj pred setvijo. Semena so drobna (velika komaj 1 mm), zato jih sejemo plitvo, na globino 2 do 5 cm. Na prosto ga sejemo sredi maja, ko mine nevarnost zmrzali, saj amarant ne prenaša mraza.
| Lastnost | Priporočilo |
|---|---|
| Razmik med rastlinami | Najmanj 40 cm |
| Sonce | Vsaj 6 ur neposredne sončne svetlobe na dan |
| Zalivanje | Zmerno, predvsem v prvih tednih po kalitvi |
Nega in žetev
V začetni fazi rasti (prvi mesec) je pomembno redno odstranjevanje plevela, saj mlade sadike počasi napredujejo. Ko se rastlina enkrat ukorenini, postane zelo odporna. Amarant doseže višino do dveh metrov, zato visokim sortam sredi poletja zagotovimo oporo, da jih ne polomi neurje.
Žetev semen: Počakamo, da se cvetne glavice popolnoma posušijo. Nato odrežemo socvetja, jih posušimo na zračnem mestu in semena preprosto otresemo.
Uporaba v kuhinji
Amarant je vsestransko živilo. Poleg semen so užitni tudi mladi listi, ki jih pripravljamo podobno kot špinačo.
- Kuhana semena: Pred kuhanjem jih rahlo prepražimo, nato kuhamo v vodi (razmerje 1:2) približno 30 minut, da nabreknejo.
- Moka: Semena zmeljemo tik pred uporabo, saj zaradi visoke vsebnosti maščob hitro postanejo žarka.
- Pokovka: Semena lahko popražimo v vroči ponvi, da se "napihnejo" kot drobna pokovka.
Zaradi odsotnosti glutena se pri peki kruha amarantovo moko priporoča mešati s koruzno ali drugimi vrstami mok, saj amarant sam nima elastičnosti, ki jo daje gluten.