Cvetača (Brassica oleracea var. botrytis) je dvoletna zelnata rastlina iz družine križnic, ki je cenjena zaradi mesnatega socvetja, imenovanega tudi roža. Čeprav jo najpogosteje gojimo na gredicah, je gojenje cvetače v loncih odlična alternativa za tiste, ki nimajo lastnega vrta ali želijo izkoristiti balkone in terase. V loncih že dolgo ne gojimo več samo sezonskega cvetja, ampak jih lahko uporabimo tudi za trajno gojenje zelenjave, kot je cvetača. Pri izbiri rastlin za v lonce se je dobro omejiti na tiste, ki rastejo počasi in potrebujejo le malo nege, vendar cvetača kljub temu zahteva posebno pozornost za uspešno rast.
Izbira loncev in priprava tal
Za gojenje cvetače v loncih je ključna izbira primernega lonca. Vedno izberite največji lonec, ki vam še ustreza, saj manjši lonci pomenijo pogostejše zalivanje in presajanje rastlin. V vrtnih centrih najdemo lonce iz različnih materialov, kot so kovina, kamen, glina, les in plastika. Pomembno je, da imajo posode luknje za odtok, nad katere v lonec namestite pesek ali lončene črepinje, kar omogoča dobro odtekanje vode in preprečuje zastajanje vode, ki lahko zaduši korenine.
Cvetači ustrezajo rahla, peščena tla, bogata s humusom in kalijem, ki dobro zadržujejo vodo ter so nevtralna ali blago kisla (pH skoraj nevtralen do rahlo kisel). Na zelo kislih tleh se zaradi pomanjkanja mikroelementa molibdena pogosto pojavlja skodranost listja in deformacija socvetja. Tla pripravite za sajenje z odstranjevanjem plevela in obogatitvijo s hranili. Za pripravo tal in gnojenje z organskimi gnojili je zaželena uporaba hlevskega gnoja (30-40 ton pri oranju). Jeseni tla močno pognojite s kompostom, gnojem ali kupljenim organskim gnojilom. Pri presajanju zemlji dodajte pest ali dve domačega komposta ter jo zalijte.
Vzgoja sadik cvetače
Cvetačo gojimo predvsem iz sadik. Predhodno posejana rastlina bo potrebovala približno 30 do 45 dni, da se razvije v sadiko, ki jo lahko nato presadite. Semena najprej prekrijte z dvema milimetroma zemlje. Idealna temperatura kališča za kalitev semen je 20 °C, saj takrat seme vzklije po 5-6 dneh. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo za boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v dveh dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto.
Ko sadike razvijejo prve liste (t.i. "srčasti" klični listi, v roku od 7 do 10 dni od setve), jih pikiramo v manjše posamezne sadilne enote (velikost lončkov od 25-35 cm3) s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline "pretegnile", jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C. Ko so sadike stare približno štiri do šest tednov in imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov, so dovolj zrele za presajanje.
Pri presajanju je pomembna tudi razdalja med rastlinami. Mlade rastline cvetače je potrebno saditi v razdalji 60 cm med rastlinami in 60 cm med vrstami za pozne sorte, pri zgodnjih pa 50 x 50 cm. Oddaljenost med rastlinami določa velikost glave; bližje ko sadite, manjša bo glava. Sadike presajamo ročno, pri čemer izkopljemo luknje, ki so malo večje od koreninske grude sadik. Koreninsko grudo previdno odstranimo iz posode, pazimo, da je ne poškodujemo, in jo posadimo v luknjo, kjer je vrh koreninske grude na isti ravni kot površina tal. Okoli sadik nežno pritisnemo zemljo in površino dobro zalijemo. Rastline sadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne.
Za zgodnje sorte cvetače se setev opravi okoli 45 dni prej, da so sadike pripravljene v začetku aprila. Te se presadijo na prosto konec marca, v začetku ali sredi aprila. Pomembno je, da te zgodnje setve obvezno pokrijemo s kopreno, najbolje preko lokov, saj sadik koprena ne sme stiskati, ter jih ščitimo pred mrazom in škodljivci. Za jesenski pridelek se semena za vzgojo sadik sejejo v začetku maja, presajanje pa poteka v juniju ali še v začetku julija.
Nega in oskrba
Zalivanje
Dobra oskrba z vodo je pomembna, saj rastline, ki so izpostavljene pogostemu pomanjkanju vode, zaostajajo v rasti in so bolj občutljive na bolezni in škodljivce. Ko odrasle sadike presadite v zemljo, jih prva dva do tri tedne rahlo zalivajte, saj s tem spodbudite rast korenin. Po tem je redno zalivanje zelo pomembno. Cvetača zahteva pogosto in redno zalivanje, še posebej po presajanju, da zagotovite pravilno ukoreninjenje, in v času rasti, ko se začne oblikovati glava zelenjave. Idealno bi bilo uporabljati namakalni sistem po kapljicah.
Izogibajte se premočenju, saj lahko to povzroči glivične bolezni in težave z razvojem korenin. Pravilno zalivanje vključuje vzdrževanje tal vlažnih, ne da bi jih prenasitili, pri čemer pogostost prilagajamo padavinam in letnemu času. Zimzelene rastline moramo zalivati tudi preko zime, saj se bo zemlja počasi izsuševala. Suha zemlja in močno zimsko ali zgodnje spomladansko sonce lahko pri teh rastlinah povzroči poškodbe listov in propad rastline.
Gnojenje
Obilno zalivanje lahko povzroči spiranje hranil, ki so na majhnem prostoru v koritih in loncih že tako omejena. Rastlinam moramo zato redno dodajati hranila. Da svoji cvetači zagotovite zadostno količino hranil, rastlino poleti en- do dvakrat pognojite z moko iz rogov. Sicer lahko cvetačo gnojite tudi vsak teden z organskim gnojilom za zelenjavo ali pa ji na začetku sezone dodate dolgotrajno gnojilo. Uporabite lahko popolna mineralna gnojila, ki jih dodate vodi za zalivanje, ali pa počasi sproščajoča gnojila, ki jih primešate substratu ob sajenju. V ekološkem vrtu jo lahko zalivamo s koprivno brozgo, ki vsebuje veliko dušika ali s pripravki na osnovi morskih alg. Z dušikom smo zmerni, uporabljamo le do začetka nastajanja rož.
Preprečevanje porumenelosti cvetače
Ko je glava cvetače približno velikosti teniške žogice, jo je potrebno zaščititi pred sončno svetlobo, kar jo ohrani bele barve ter preprečuje, da bi porumenela in izgubila okus. Za zaščito pred prekomerno svetlobo in zmrzaljo, zgornje liste zavežite čez socvetje, preden popolnoma dozori. Alternativno lahko upognete 2-3 liste navznoter in jih položite prek cveta ter jih pritrdite skupaj s pomočjo zobotrebca. Pri vrstah, ki nimajo sposobnosti samo prekrivanja z listi, je potrebno socvetje zaščititi tako, da zvežemo vrhove listov ali socvetje prekrijemo z lomljenjem spodnjih listov.
Kolobarjenje in dobri sosedje
Cvetača se obvezno goji s kolobarjenjem in na isti površini se ne sme ponovno gojiti vsaj 3 leta. Izogibati se je potrebno kapusnicam in drugim vrstam iz iste družine, ter rastlinam iz družine razhudnikovk, kot so paprika, paradižnik, navadni kristavec, jajčevec, tobak in krompir, saj so prenašalci bolezni, ki se prenašajo na cvetačo. Koristi ji gojenje ob ali po fižolu, organske zastirke, koprivna in algina brozga. Spomladi lahko ob koncu aprila med vrste cvetače posadite nizek fižol, v jesen pa zimsko solato. V vrsti s cvetačo se zelo priporoča saditi zeleno. Slabi sosedje cvetače so čebula, česen, jagode in ostale kapusnice, dobri pa blitva, bob, solata endivja, grah, fižol, paradižnik, solata, špinača, kamilica, meta, timijan ter kapucinke.
Bolezni in škodljivci
Cvetača je precej občutljiva na zunanje pogoje ter na pomanjkanje določenih makro- in mikroelementov v tleh. Najpogostejše bolezni so alternaria brassica (črna listna pegavost kapusnic), peronospora parasitica (kapusna plesen) in golšavost kapusnic. Golšavost je značilna in razširjena bolezen kapusnic v Sloveniji in svetu, za katero do zdaj ne obstajajo učinkoviti ukrepi za zaščito. Črna listna pegavost se kaže kot koncentrične temno rjave pege na listih in socvetju, kapusna plesen pa povzroča klorotične pege, ki kasneje odmrejo.
Med najpogostejše škodljivce spadajo kapusova muha, mokasta kapusova uš, bolhač in gosenice kapusovega belina. Kapusova muha napada korenine, kar povzroči strohnenje in propad mladih rastlin. Mokasta kapusova uš povzroča kodranje in deformacijo listov, ki rumenijo in se sušijo. Bolhač vrta majhne luknjice v liste, gosenice kapusovega belina pa se prehranjujejo z listi. Za zatiranje teh škodljivcev se lahko uporabljajo insekticidi, kot so Rogor EC, Chromgor ali Karathe EC. Boljša preventiva je pokrivanje cele grede s kopreno spomladi, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Zanimiva zaščita pred kapusovim belinom so tudi umetni barvni metulji, zapičeni na gredi, ki odganjajo kapusovega belina. Tina si pri cvetači proti škodljivcem pomaga tudi tako, da med rastline položi zalistnike ali zdrave veje paradižnika.
Prezimovanje cvetače v loncih
Rastline v loncih in koritih so bolj izpostavljene nizkim temperaturam kot rastline na gredi, zaradi česar moramo lonce in rastline v njih dodatno zaščititi. Uporabimo lahko npr. žaklovino in/ali folijo z mehurčki, v katero oblečemo lonec. Najprej okrog lonca namestimo folijo, nato pa ga še dodatno obdamo z žaklovino. V žaklovino lahko natlačimo še papir, listje, itd., ki bodo služili kot dodatni izolator. Lonce nato postavimo ob zid hiše ali stanovanja, da niso izpostavljeni slani in vetru. Bolj občutljive rastline, kot je cvetača, je pri temperaturah pod -3 °C potrebno prezimiti v zaščitenem prostoru.
Spravilo in uporaba cvetače
Cvetačo lahko poberete približno 8-12 tednov po posaditvi, običajno od junija do oktobra, oziroma takoj, ko glave dosežejo želeno velikost (premer večji od 15 cm) in so trdne na otip. Roža naj bo čvrsta in zaprta. Pomembno je, da ne prezorijo, saj v tem primeru rože postanejo zrnaste, cvetovi se vidijo in barva se spremeni. Pobiranje poteka ročno v suhem in sončnem vremenu. Pri nabiranju za sprotno svežo uporabo z ostrim nožem zarežemo med cvetnim steblom in listi. Stebla in starejše liste, ki ostanejo za pobranimi pridelki, kompostiramo.
Cvetačo za pakiranje in odpremo je potrebno pripravljati pazljivo, saj lahko tudi najmanjše poškodovane glavice povzročijo hitro kvarjenje med prevozom. Da bi ohranili barvo in se izognili onesnaženosti, cvetačo že na polju postavimo v zaboj z glavo navzdol. Za skladiščenje je najprimernejša temperatura med -1 in 0 °C, pri tej temperaturi se lahko hrani 3-4 tedne pri relativni vlažnosti zraka 90-95 %.
Cvetača je primarno uporabna v prehrani in je izjemno vsestransko živilo. Lahko se uživa sveža, kuhana, pečena ali ocvrta. Uporabljamo jo lahko za pripravo različnih jedi, kot so solate, juhe, pite, priloge, cvetačni riž, kot osnova za pico, v pirejih in kremnih omakah. Kuhamo jo v nesoljeni vodi, ker sicer lahko potemni, idealno pa bi bilo kuhanje na pari, da zadrži vse hranilne vrednosti. Pogosto se cvetačo preveč skuha, zato je pomembno, da ostane čvrsta in hrustljava. Cvetača je živilo velike hranilne vrednosti, bogata z vitaminom C ter vitamini A, E, K in B, poleg folne kisline in mineralov.