Si tudi vi ne predstavljate poletnih dni brez sladoleda? Sladoled je zagotovo ena najbolj priljubljenih poletnih sladic, ki se ji številni težko uprejo. Osvežilen, okusen in raznolik, toda pogosto slišimo, da je nezdrav. Ali je sladoled res tako škodljiv? Čeprav sladoled vsebuje nekaj pomembnih hranil, kot so kalcij, vitamina D in A, jih ni v zadostnih količinah, da bi dobro vplivali na zdravje. Vsakodnevno uživanje sladoleda lahko na telo in zdravje vpliva na več načinov, nekateri dejavniki pa so lahko bolj škodljivi od drugih.
Potencialne Negativne Strani Pogostega Uživanja
Visoka Vsebnost Sladkorja in Maščob ter Vpliv na Težo
Sladoled je poln dodanih sladkorjev, ki lahko znatno presežejo priporočeni dnevni vnos. Prekomerni sladkor ne vpliva le na težo, temveč lahko poveča tudi tveganje za inzulinsko rezistenco in dolgoročno za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Sladoled je kalorična "bomba", ki združuje sladkor in maščobe - popoln recept za pridobivanje odvečne teže, če ga uživamo vsakodnevno. Sladoled ni pretirano nasiten ali hranljiv, zaradi česar predstavlja "prazne kalorije". Ravno slednje so velikokrat glavni vzrok za povišano telesno težo. Številne raziskave so že pokazale, da uživanje velikih količin sladkorja povzroča povečanje telesne teže.
Nutricionistka Erika Jacobson je v svojem eksperimentu zabeležila nezmožnost nadzora velikosti porcij, saj se ni mogla ustaviti, kar je pripisala predvsem vsebnosti sladkorja. Spletna stran priljubljenega sladoleda Ben & Jerry's na primer navaja, da izdelek vsebuje 34 gramov dodanega sladkorja (kar je neverjetnih 8,5 čajne žličke) in 18 gramov maščobe na dve tretjini skodelice. Če si želite izgubiti nekaj kilogramov, izbirajte sladolede na vodni osnovi, ki so običajno manj kalorični.
Tveganje za Kronične Bolezni
Če se zaradi vsakodnevnega uživanja sladoleda zredite, boste povečali tudi tveganje za razvoj vseh kroničnih zdravstvenih težav, ki jih prinaša, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2 in srčnimi boleznimi. Debelost je povezana z večjim tveganjem za številne zdravstvene težave, kot so denimo sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilna ter rakava obolenja. Uživanje velikih količin sladoleda je lahko škodljivo za srce. Vsakodnevno prenajedanje kalorične, mastne in težke hrane, kot je sladoled, zagotovo ni dobra ideja. Ena študija bolnikov s srčnim infarktom je pokazala, da je večja verjetnost srčnega infarkta ali drugih resnih koronarnih težav pri ljudeh po zaužitju neobičajno težkega obroka. Hrana z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja povzroči nenaden dvig inzulina in trigliceridov v krvi, zviša krvni tlak in srčni utrip ter povzroči zamašitev krvnih žil, kar lahko povzroči srčni infarkt.
Nevarnosti sladkorne bolezni, visokega krvnega tlaka in debelosti
Vpliv na Spanec in Razpoloženje
Uživanje več sladkorja, zlasti ponoči, zmanjša količino globokega, krepčilnega spanca. Študija v Journal of Sleep Medicine je pokazala, da je uživanje hrane z nizko vsebnostjo vlaknin in veliko nasičenih maščob povezano s slabšim spanjem. Strokovnjak za spanje Chris Winter meni, da sladoled po večerji ali uživanje veliko mastne hrane pred spanjem nista rešitev za večino težav s spanjem. Svetuje, da je pred spanjem bolje pojesti banano, bogato z magnezijem, ki izboljšuje spanec.
Strokovnjaki dodajajo, da hrana z visokim deležem maščob in sladkorja, kot je sladoled, škoduje možganom. Zdravnica Eva Selhub poudarja, da so številne študije odkrile povezavo med prehrano z visoko vsebnostjo rafiniranih sladkorjev in oslabljenim delovanjem možganov ter celo poslabšanjem simptomov motenj razpoloženja, kot je depresija.
Zdravje Zob
Kombinacija sladkorja in mraza je lahko katastrofalna za zobno sklenino. Sladkor hrani bakterije v ustni votlini, ki proizvajajo kisline, te kisline pa sčasoma razjedajo sklenino in vodijo do kariesa. Lahko povzroči tudi preobčutljivost zob. Zobje so lahko občutljivi na hladno, vročo in kislo hrano in pijačo, to pa se zgodi, ko se zobna sklenina, lupina, ki prekriva vaše zobe, skrči in so živčni končiči zob izpostavljeni. Če sumite, da bi lahko bila vaša težava občutljivost zob, bo vsakodnevno uživanje sladoleda to potrdilo. Vsekakor obiščite svojega zobozdravnika in če boste medtem kar naprej jedli sladoled, ga ne grizite, ampak ližite.
Laktozna Intoleranca in Prebavne Težave
Mleko in smetana v sladoledu lahko povzročita nelagodje pri ljudeh, ki ne prenašajo laktoze. Pogosti simptomi so napihnjenost, plini in bolečine v trebuhu, kar je lahko vsakodnevno zelo neprijetno. Laktozno intolerantnih je sicer vse več ljudi. Sladoled lahko negativno vpliva na vašo prebavo, saj sodi med živila z visoko vsebnostjo laktoze. Simptomi se pojavijo zato, ker osebam v sistemu primanjkuje encima laktaza, s pomočjo katerega organizem v tankem črevesju lažje razgradi laktozo. Erika Jacobson je po večdnevnem uživanju sladoleda poročala o slabosti in težavah z želodcem, pri čemer je bila "napihnjena in ji je bilo neprijetno". Simptome je pripisala preveliki količini mleka, ki ga je zaužila več dni zapored.
Odvisnost od Sladkorja
Ko telesu vsak dan dajemo velike količine sladkorja, se ga navadi in začne zahtevati več.
Nizka Hranilna Vrednost
Sladoled ne ponuja znatne količine vitaminov, mineralov ali vlaknin, vendar zagotavlja veliko sladkorja in maščob.
Sladoled in Športna Prehrana: Gradnja Mišic?
Trener slavnih in nutricionist Jay Kardiello meni, da sladkorji v sladoledu lahko pomagajo graditi mišice in preprečujejo razgradnjo beljakovin s povečanjem ravni insulina v telesu. Dodaja, da je sladoled lahko koristen tudi do dve uri po treningu. Vendar pa zdravnica Kristi Funk nasprotno meni, da čeprav je nekaj resnice v tem, da je sladoled po treningu dober za okrevanje mišic, z njim vseeno ne gre pretiravati. Zdravnik Travis Stork celo meni, da uživanje sladoleda po treningu ni idealna izbira in da je pomembno, kako intenzivno telovadite.
Razbijanje Mitov o Sladoledu
Mit 1: Sladoled redi
Sladoled vsebuje sladkor in maščobe, kar pomeni, da ima energijsko vrednost. Vendar občasna porcija sladoleda, kot del uravnotežene prehrane, še ne pomeni, da se bomo zredili. Ključna je zmernost.
Mit 2: Sladoled ni primeren za otroke
Čeprav otroci pogosto posegajo po sladoledu, mnogi starši menijo, da ni primerna sladica zanje. V resnici je zmerno uživanje sladoleda povsem v redu.
Mit 3: Sladoled povzroča bolezni, kot je angina ali vnetje grla
Obstaja mit, da nas lahko zaradi mrzlega sladoleda boli grlo ter da moramo zaradi tega, preden si ga privoščimo, najprej nekaj časa počakati, da se na sobni temperaturi vsaj malo stopi. Vendar sladoled ne povzroča bolezni. Prehladi in vnetja grla so posledica virusov in bakterij, ne temperature hrane.
Mit 4: Sladoled nima nobene hranilne vrednosti
To ni povsem res. Sladoled, ki vsebuje mleko ali jogurt, je lahko vir kalcija, beljakovin in celo probiotikov. Sadni sladoledi brez dodanega sladkorja vsebujejo tudi vitamine in vlaknine. Poleg tega sta mleko in smetana dober vir vitamina A, bistvenega hranila za zdravje oči in podpiranje delovanja imunskega sistema. Novejše raziskave tudi kažejo, da kljub visoki vsebnosti nasičenih maščob uživanje mlečnih izdelkov iz polnomastnega mleka ne povečuje tveganja za srčno-žilne bolezni.
Medtem ko sladoled vsebuje škodljiv rafiniran sladkor ter nezdrave trans in hidrogenizirane maščobe, lahko po drugi strani, če je narejen iz dobrega mleka, našemu telesu postreže tudi z vsemi njegovimi dobrodejnimi hranili. Tako lahko zaužijemo beljakovine in pa kalcij, ki utrjuje kosti ter preprečuje nastanek osteoporoze. Študije so pokazale, da ta mineral zmanjšuje tveganje za pojav raka in znižuje previsok krvni pritisk. Ker zavira širjenje maščobnih celic, naj bi pripomogel k ohranjanju lepe postave.
A prehranska svetovalka Mojca Cepuš opozarja, da so takšne blagodejne lastnosti pri sladoledu, ki je pridelan industrijsko, prej izjema kot pravilo. To bi veljalo, če bi sladoled vseboval najboljše mleko, ne pa tisto, ki je homogenizirano ali so ga dale krave, ki nikoli niso videle sončne svetlobe in imajo ostanke hormonov, pesticidov in antibiotikov. Poleg tega ima sladoled, ki ga nismo zmešali sami, največkrat še vrsto drugih neželenih dodatkov. Če ga kupimo, ima več ali manj vedno dodane aditive, umetna barvila, arome, konzervanse, emulgatorje. Če bi bil sladoled vrhunski, pa bi bil pravzaprav slab samo sladkor.
Zmernost je Ključna: Kaj pomeni "ena kepica"?
Sladoled vsekakor ni živilo, ki bi ga nutricisti prav priporočali, si ga pa lahko privoščite, če pri tem ne pretiravate in se sicer prehranjujete zdravo in uravnoteženo. Prehranska svetovalka Mojca Cepuš za začetek poudari, da se sladoled uvršča med sladice. To pomeni, da si ga lahko privoščimo za nekje 100 kalorij (0,4 kJ) na dan, kar je recimo ena kepica, čeprav je količina odvisna tudi od tega, za kakšen sladoled gre. Eni so namreč bolj mastni, drugi manj, eni vsebujejo več, drugi manj sladkorja. Sladoled vam bo vsekakor škodoval manj, če bo edina nezdrava stvar, ki si jo boste v določenem dnevu privoščili, kako škodljiv bo, pa je torej odvisno od kakovosti njegovih sestavin.
Priporočena dnevna meja za vnos dodanega sladkorja ni večja od 36 g za moške in 25 g za ženske. Kar zadeva nasičene maščobe, priporočajo največ 13 g na dan. Vendar to ni nujno razlog, da se poleti popolnoma odpoveste sladoledu. Sladoled vsebuje veliko nasičenih maščob in sladkorja, vendar je vseeno lahko del zdrave prehrane, če ga uživamo zmerno in pametno. Kot je sklenila Erika Jacobson, si še vedno lahko vsak dan privoščite sladoled in ohranite linijo, paziti morate le na velikost porcij ter na vnos kalorij in dodanega sladkorja.
Varnost Živil in Higiena pri Ravnanju s Sladoledom
Sladoled je občutljivo živilo, ki je pogosto vzrok črevesnih težav pri ljudeh, zato zahteva posebne pogoje shranjevanja in higiensko ravnanje. Zastrupitev s sladoledom je lahko resna, včasih celo usodna. Bakterije v sladoledih in zamrznjenih desertih, ki največkrat povzročajo okužbe ali zastrupitve so: Salmonella, Lysteria monocytogenes, Staphylococcus aureus, Enterobacteriaceae.
Tipični Znaki Zastrupitve
Tipični znaki zastrupitve, ki se lahko pojavijo že nekaj ur po zaužitju sladoleda, so:
- slabost
- bruhanje
- bolečine v trebuhu
- driska
- glavobol
Priporočila za Izogibanje Okužbam ali Zastrupitvam (NIJZ)
Pri Nakupu (predpakirani sladoledi):
- Obisk trgovine, kjer boste kupovali sladoled, naj bo zadnji postanek na poti domov, da ne bo sladoled izpostavljen previsoki temperaturi.
- Sladoled naj bo zadnje živilo v trgovini, ki ga položite v nakupovalno košarico.
- Ustrezno hlajen sladoled je na dotik trd in zamrznjen. Izdelek, ki je mehak na dotik, ni shranjen na ustrezni temperaturi. V tem primeru opozorite prodajalca.
- Sladoledi v odprtih zamrzovalnih vitrinah morajo biti zloženi pod označeno linijo (rdeča črta).
- Sladoled shranjujte v košari ločeno od ostalih živil oziroma na vrhu živil.
- Za transport domov sladoled dobro zaščitite. Priporočljivo ga je shraniti v izolirne vrečke oziroma torbe s hladilnimi vložki, ali vsaj v papir, da bo temperatura v času transporta čim nižja.
Doma:
- Doma dajte sladoled takoj v zamrzovalnik.
- Preverite, da v sladoledu ni večjih kristalov ali drugih znakov odtajanja. Odtajanega sladoleda ponovno ne zamrzujte.
- Preverite rok uporabe in uživajte le sladoled, ki še nima pretečenega roka uporabe.
- Sladoled shranjujte v originalni embalaži in ga ne prestavljajte iz ene embalaže v drugo.
- Shranjujte ga v zamrzovalniku na temperaturi, ki je označena na embalaži.
- Sladoled shranjujte v zamrzovalniku tako, da nanj ne bo vplivala višja temperatura pri pogostem odpiranju vrat zamrzovalnika.
- Embalaža sladoleda mora biti med shranjevanjem v zamrzovalniku dobro zaprta.
- Sladoleda ne shranjujte v zamrzovalniku ob živilih, ki bi lahko vplivala na njegov okus ali vonj.
- Pri serviranju uporabljajte čist pribor in upoštevajte druga pravila osebne higiene, predvsem higieno rok.
- Uporabljajte le sladoled, ki ima veljaven rok uporabe.
Pri Serviranju (kornet/porcijski sladoled):
- Prodajalci morajo upoštevati pravila osebne higiene, ki jih morajo poznati vsi zaposleni v živilski dejavnosti.
- Priporočamo, da se sladoleda v hladilni vitrini ne krasi s sadjem ali drugimi dekoracijami, ki so lahko vir mikroorganizmov ali drugega onesnaženja.
- Za porcioniranje naj se uporablja le čist pribor in zajemalke za sladoled, ki se jih pred vsako uporabo sproti spira pod hladno tekočo vodo ali shranjuje med porcioniranjem v posodi s stalnim dotokom čiste sveže vode.
- Mokrih zajemalk za sladoled se nikoli ne otresa ob gobe ali krpe, ki so idealno gojišče za razvoj mikroorganizmov. Za porcioniranje sladoleda priporočamo uporabo plastičnih lopatk, ki jih ustrezno vzdržujemo in se uporabljajo ločeno za vsako vrsto sladoleda.
- Za porcioniranje sladoleda se lahko uporablja le kornete z ustreznim rokom uporabe, ki se morajo shranjevati tako, da ne pride do zunanjega onesnaženja (plastični tulci).
- Za porcioniranje sladoleda se lahko uporablja le posodice (papirnati ali plastični lončki za enkratno uporabo s plastično žličko, servirne steklene posodice …), ki so čiste.
- Prodajalec se pri porcioniranju sladoleda ne sme dotikati korneta z golo roko. To naredi tako, da kornet predhodno ovije s papirnato servieto.
- V sladoledu ne sme biti sledi tajanja.
- Sladoleda v banjicah v hladilni vitrini se ne sme nikoli dopolnjevati s svežim sladoledom, temveč se banjico vedno zamenja v celoti.
- Če se sladoledu dodaja čokolada ali drugi posipi, je treba skrbeti za higiensko pripravo le-teh in za higiensko ravnanje z njimi.
- Prodajalci naj upoštevajo tudi vse veljavne ukrepe za preprečevanje okužb s SARS-CoV-2.
Kako Pripraviti Zdrav Sladoled Doma?
Učinek sladoleda na naše zdravje je odvisen od kakovosti sestavin, ki jih vsebuje. Če bi sladoled naredili doma, bi mu lahko dodali tudi surov kakav ali agavin sirup ali kaj podobnega, ponazori nutricionistka. Medtem ko nikoli ne vemo, kaj se skriva v hrani, ki si je nismo pripravili sami, bi sladoled, ki bi nastal v naši kuhinji, lahko izdelali iz bolj zdravega mleka, dodali bi mu lahko tudi oreške in sadje. Telesu naredimo manjšo škodo, če sladoled kot obrok malo uravnotežimo, pojasnjuje Cepuševa. Mleko sicer ni priporočljivo kombinirati s sadjem, ker se različno prebavljata, je pa vseeno bolje, če sladoledu recimo primešamo jagode, saj te vsebujejo določene vitamine in minerale, ki jih v sladoledu ni. Na ta način torej morda ravno ne zmanjšate škode, dodate pa vsaj nekaj koristi. Erika Jacobson je med svojim eksperimentom v zadnjih dneh začela uživati sladoled na sadni osnovi. Pri tovrstni dieti je občutek potešene lakote zaznala prej, poleg tega ni imela nikakršnih težav s prebavo ali želodcem.