Kaj je ajda?
Zrna ajde so priljubljena sestavina v številnih slovenskih jedeh. Čeprav marsikdo zmotno meni, da gre za žito, ajda botanično ne spada med žita, temveč med dresnovke in je sorodnica rabarbare ter špinače. Kljub botanični razliki ajdo in žita pogosto uvrščamo v isti koš, saj sta njuna pridelava in predelava zelo podobni, prav tako pa je njena hranilna vrednost primerljiva z žiti.
Hranilna sestava in energijska vrednost
Ajdova kaša vsebuje celo paleto makro in mikrohranil. S 100 grami ajdove kaše zadostimo dnevnim potrebam po 14,2 % beljakovin, desetini maščob, 15,3 % ogljikovih hidratov, tretjini vitamina E, slabi tretjini potreb po fosforju in bakru, polovici potreb po magneziju ter 57 % potreb po železu.
Primerjava kalorične vrednosti (na 100 g)
| Izdelek/Priprava | Kalorična vrednost (kcal) |
|---|---|
| Suha ajdova kaša | 314 |
| Ajda, kuhana v vodi | 110 |
| Ajda z mlekom (1,5 % m.m.) | 150 |
| Piščančja juha z ajdovo kašo | 26 |
Ajdova kaša je izjemna izjema med rastlinskimi viri beljakovin, saj vsebuje vse esencialne aminokisline, vključno z lizinom in metioninom, ki ju v žitih pogosto primanjkuje. Zaradi visoke vsebnosti vlaknin, zlasti odpornega škroba, ajda pripomore k nižjim vrednostim krvnega sladkorja in občutku sitosti.
Zdravilne lastnosti in vpliv na telo
Največ zdravilnih lastnosti ajde gre pripisati vsebnosti flavonoida rutina (rutozida), ki ga v žitih ni mogoče najti. Rutin krepi stene krvnih žil, povečuje mikrocirkulacijo, znižuje krvni tlak ter deluje protibakterijsko. Poleg rutina vsebuje tudi kvercetin, ki skupaj z rutinom ščiti celice pred oksidativnim stresom.
- Zdravje srca in ožilja: Preprečuje strjevanje trombocitov in znižuje raven slabega holesterola.
- Prebava: Vlaknine delujejo kot "ščetka za črevo", preprečujejo zaprtje in spodbujajo peristaltiko.
- Imunski sistem: Visoka vsebnost cinka, selena in antioksidantov krepi naravno odpornost telesa.
- Brezglutenska prehrana: Ker ajda naravno ne vsebuje glutena, je varna alternativa za bolnike s celiakijo (ob predpostavki, da med predelavo ni prišlo do navzkrižne kontaminacije).
Uporaba v kulinariki
Ajdova zrna se najpogosteje uporabljajo kot ajdova kaša ali so zmleta v ajdovo moko. Zaradi značilnega okusa je izjemno priljubljena v slovenski kulinarični dediščini, kjer pripravljamo ajdove žgance, ajdov kruh, štruklje, rezance in palačinke.
Nasvet za pripravo: Ajdovo kašo speremo in kuhamo v osoljeni vodi (razmerje 1:2), dokler voda ne izpari. Za boljše ohranjanje hranilnih snovi lahko zrna pred kuhanjem namočimo v hladni vodi za 4 ure.
Vrste ajde in pridelava
V Sloveniji poznamo dve vrsti:
- Navadna ajda (Fagopyrum esculentum): Ima zrnje pravilne trikotne oblike in bele ali rožnate cvetove.
- Tatarska ajda (Fagopyrum tataricum): Ima manjša, zgrbančena zrna in zeleno-rumene cvetove. Zaradi grenkega okusa, ki je posledica visoke vsebnosti flavonoidov, je izjemno bogata z antioksidanti.
Ajda je skromna rastlina, ki uspeva na manj rodovitnih tleh in ne potrebuje agresivnih pesticidov, zato je idealna za ekološko pridelavo. Projekt "Lokalno pridelana ajda" si prizadeva za ponovno oživitev gojenja tatarske ajde na slovenskih tleh.