Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva (KPdg), skupaj s svojo Tarifno prilogo, predstavlja ključen dokument za urejanje delovnih razmerij v sektorju. Njena zgodovina sega v leto 1991, ko je bila sklenjena takoj po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Po več kot desetih letih je bila pogodba prenovljena in posodobljena, podpisana oktobra 2010 med Podjetniško-trgovsko zbornico pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Sindikatom delavcev drobnega gospodarstva Slovenije (SODS). Zadnja veljavna kolektivna pogodba, ki jo je sklenilo Združenje drobnega gospodarstva pri GZS, je bila podpisana konec leta 1999.
Zgodovinski kontekst in razvoj kolektivne pogodbe
KPdg je služila kot dobra podlaga za urejanje razmerij pri manjših delodajalcih, članih Združenja za drobno gospodarstvo, katerega pravni naslednik je GZS - PTZ. Pojem "drobno gospodarstvo" v slovenskem prostoru nikoli ni zajemal ene izrecne dejavnosti, temveč je pomenil konglomerat dejavnosti malih podjetij. Sem so spadale dejavnosti s področja čiščenja, tekstilne industrije, izdelave kovinskih izdelkov, elektroindustrije, male lesarske industrije, dejavnosti frizerskih salonov in druge.
Nekaj časa, do spremembe enotne klasifikacije dejavnosti v letu 1996, so bila v tem združenju zajeta vsa invalidska podjetja ne glede na dejavnost. S prehodom na standardno klasifikacijo dejavnosti v letu 2002 se je to spremenilo. Kljub temu je značilnost tega združenja, zdaj zbornice, da ima največje število sekcij in je zbornica v malem.
Pogajalski skupini sta v besedilo kolektivne pogodbe vključili nekatere novosti, ki presegajo običajno urejanje delovnih razmerij na kolektivni ravni. Na primer, KPdg ureja možnost sklenitve delovnega razmerja za določen čas tudi za dalj časa, kot omejuje zakon, v primerih projektnega dela. Na novo je bila urejena tudi možnost pripravništva, ki je po letu 2003 usahnilo v veliko dejavnostih. Novost je tudi uvajanje v delo kot poseben institut. Posebna skrb je bila namenjena poglavju reševanja sporov - kolektivnih in individualnih. KPdg je tako prva po noveli Zakona o delovnih razmerjih v letu 2007 in sprejetju Zakona o kolektivnih pogodbah v letu 2006, ki sama ureja možnost nesodnega reševanja ne samo kolektivnih delovnih sporov, temveč tudi individualnih, z arbitražo in mediacijo.
Kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas, kar priča o potrebi obstoja takšne kolektivne pogodbe za člane GZS - PTZ. Tarifna priloga k tej pogodbi obsega predvsem novost na novo opredeljene višine prejemkov iz delovnega razmerja, tako da je v te zneske vključen tako imenovani Ropov dodatek.
Splošne določbe in veljavnost Tarifne priloge
Tarifna priloga je sestavni del kolektivne pogodbe za dejavnost poslovanja z nepremičninami. Sklenjena je za obdobje dveh let. Če do izteka veljavnosti Tarifne priloge ni sklenjena nova, se časovna veljavnost prej veljavne Tarifne priloge podaljša vsakokrat za obdobje enega leta. Tarifna priloga je stopila v veljavo 1. januarja 2017. Z uveljavitvijo Kolektivne pogodbe in nove Tarifne priloge, preneha veljati do sedaj veljavna Kolektivna pogodba za dejavnost poslovanja z nepremičninami, s Tarifno prilogo in spremembami.
V Uradnem listu RS št. 4, z dne 19. januarja 2018, je bil objavljen Sklep o razširjeni veljavnosti Kolektivne pogodbe med delavci in družbami drobnega gospodarstva (KPdg), na podlagi katerega se od objave dalje veljavnost določb KPdg razširi na vse delodajalce, ki opravljajo dejavnost 85.530 - dejavnost vozniških šol, ne glede na članstvo v GZS-Podjetniško trgovski zbornici.
Najnižje osnovne plače in njihovo določanje
Najnižje osnovne plače za leti 2010 in 2011
Zneski najnižjih osnovnih plač za posamezni tarifni razred so se uporabljali od prvega koledarskega dne v mesecu po objavi kolektivne pogodbe v Uradnem listu RS dalje. Nanašajo se na poln delovni čas, povprečno 174 ur mesečno, in zajemajo zneska uskladitvenega dodatka za leto 2004 in 2005.
| Tarifni razred | Znesek |
|---|---|
| I. | 513,91 € |
| II. | 585,86 € |
| III. | 657,80 € |
| IV. | 740,03 € |
| V. | 827,40 € |
| VI. | 986,71 € |
| VII. | 1.120,32 € |
| VIII. | 1.336,17 € |
| IX. | 1.603,40 € |
Najnižje osnovne plače so se v mesecu februarju tekočega koledarskega leta povečale v višini povprečne letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin preteklega leta glede na predpreteklo leto v RS, v skladu z objavo Statističnega urada RS (SURS).
Posodobljene najnižje osnovne plače (veljavnost od 1. 2. 2023)
Od 1. februarja 2023 se uporabljajo posodobljeni zneski najnižjih osnovnih plač, ki se nanašajo na poln delovni čas in povprečno število 174 ur mesečno.
| Tarifni razred | Znesek |
|---|---|
| I. | 647,45 € |
| II. | 738,10 € |
| III. | 828,71 € |
| IV. | 932,31 € |
| V. | 1.042,38 € |
| VI. | 1.243,11 € |
| VII. | 1.411,43 € |
| VIII. | 1.683,34 € |
| IX. | (podatek ni naveden) |
Te najnižje osnovne plače po tej Tarifni prilogi zajemajo oba zakonska uskladitvena dodatka. S prehodom na nove najnižje osnovne plače preneha obveznost delodajalca za dodatno izplačevanje uskladitvenega dodatka v primeru, ko ta pri delodajalcu še ni vključen v sistem plač.
V kolektivni pogodbi pri delodajalcu se lahko ob upoštevanju specifičnih pogojev gospodarjenja določijo višje najnižje osnovne plače. Podpisniki Tarifne priloge soglašajo, da določitev najnižjih osnovnih plač po tej Tarifni prilogi ni razlog za znižanje obstoječih najnižjih osnovnih plač pri delodajalcih. V primeru, da bi izplačilo plač ogrozilo obstoj delodajalca in povzročilo večje število presežnih delavcev, se lahko zaradi ohranitve delovnih mest delodajalec in sindikat pisno dogovorita o drugačni plačni politiki, vendar le začasno do 6 mesecev.
Stranki kolektivne pogodbe se zavezujeta, da se bosta enkrat letno sestali in skupno proučili stanje poslovanja v dejavnosti. Pobudo za srečanje lahko da katerakoli od strank kolektivne pogodbe.
Posebnosti za dejavnost poslovanja z nepremičninami
Delodajalci v dejavnosti poslovanja z nepremičninami se glede obveznosti določanja in izplačevanja višine najnižjih osnovnih plač razporejajo v naslednje skupine:
- Opravljanje navedenih dejavnosti je edini vir dohodka delodajalca.
- Opravljanje navedenih dejavnosti je pretežni del dohodka delodajalca.
- (Tretja skupina ni bila navedena v izvornem besedilu)
Odločitev o razvrstitvi delodajalca (gospodarske družbe, samostojnega podjetnika, zadruge) in prehodu iz ene v drugo skupino sprejme poslovodstvo gospodarske družbe oziroma delodajalca na podlagi rezultatov poslovanja in o tem seznani sindikat in zaposlene.
Dodatki k plači
Poleg osnovnih plač kolektivna pogodba določa tudi različne dodatke, ki izhajajo iz posebnih pogojev dela ali razporeditve delovnega časa.
Dodatki za posebne pogoje dela
- Dodatek za težje delovne pogoje ne sme biti manjši od 10% osnove.
Dodatki zaradi razporeditve delovnega časa, ki je za delavce manj ugoden
| Vrsta dela/pogoja | Odstotek dodatka |
|---|---|
| Za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja v najmanj dveh izmenah | 10% |
| Za delo v deljenem delovnem času, za vsakokratno prekinitev dela več kot eno uro | 15% |
| Za delo v nočnem delovnem času med 23. uro in 6. uro naslednjega dne | 30% |
| Za nočno delo v izmeni med 22. uro in 7. uro naslednjega dne | 30% |
| Za delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo) | 50% |
| Za delo v nedeljo | 50% |
| Za delo na dela proste dneve po zakonu | 100% |
Pomembno je, da se dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu med seboj izključujeta.
Del plače na osnovi delovne uspešnosti
- Del plače na osnovi delovne uspešnosti znaša najmanj 3%.
Pripravljenost na delo
V primeru pripravljenosti na delo, ki jo odredi delodajalec in delavec čaka izven delovnega mesta, pripada delavcu dodatek k plači v višini 20% vrednosti njegove urne postavke osnovne plače za vsako začeto uro pripravljenosti. Čas pripravljenosti na delo se ne všteva v delovni čas.
Drugi osebni prejemki
Regres za letni dopust
Regres za letni dopust se izplača v višini minimalne plače, povečane za 1%.
Povračila stroškov v zvezi z delom
Stroški prehrane
- Po določbah iz leta 2010/2011: Delavec je upravičen do povračila stroškov za prehrano v višini najmanj 3,56 € na dan.
- Po posodobljenih določbah: Višina povračila stroška za prehrano med delom znaša 6,12 €.
Stroški prevoza na delo in z dela
- Po določbah iz leta 2010/2011: Delavec je upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini najmanj 65% cene najcenejšega javnega prevoza. Če javni prevoz ni organiziran oziroma ga delavec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati, je upravičen do povračila stroškov prevoza najmanj v višini 0,15 € na kilometer.
- Po posodobljenih določbah: Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela znaša 100% cene najcenejšega javnega prevoza. Če ni možnosti javnega prevoza, pripada delavcu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 0,15 € za vsak polni kilometer. Delavec je upravičen do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela za dneve prisotnosti na delu, če je ta oddaljen več kot 1 km od delavčevega običajnega prebivališča, navedenega v pogodbi o zaposlitvi.
Službena potovanja
Službeno potovanje v Sloveniji
Delavec je za službeno potovanje v Sloveniji upravičen do dnevnice, in sicer za pot, ki traja:
- nad 6 do 8 ur - v višini 5,26 €
- nad 8 do 12 ur - v višini 7,51 €
- nad 12 ur - v višini 15,02 €
Službeno potovanje v tujini
Delavec je upravičen do povračila stroškov za službeno potovanje v tujini v višini, ki jo določi izvršilni predpis, ki ureja povračilo stroškov za službena potovanja v tujino.
Terenski dodatek
Delavec je upravičen do terenskega dodatka v višini 3,13 € na dan.
Prejemki učencev, vajencev, dijakov in študentov na praksi
V času praktičnega usposabljanja z delom oziroma v času obvezne prakse imajo dijaki in študenti pravico do nagrade za polni delovni čas v naslednjih zneskih:
| DIJAKI | Znesek |
|---|---|
| 1. letnik | 90 € |
| 2. letnik | 120 € |
| 3. letnik | 150 € |
Plačana odsotnost z dela
Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu v primerih, določenih s to kolektivno pogodbo:
| Primer odsotnosti | Število dni |
|---|---|
| Lastne poroke | 2 dneva |
| Rojstva otroka | 2 dneva |
| Smrti zakonca ali osebe, ki je z delavcem živela v skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo, smrti otrok, staršev, posvojencev in pastorkov | 3 dnevi |
| Smrti bratov, sester, starih staršev | 1 dan |
| Selitve delavca in njegove družine v istem kraju | 1 dan |
| Selitve delavca in njegove družine v drug kraj | 2 dneva |
| Elementarne nesreče, ki je zadela delavca in njegovo družino | 1-3 dni |
Ključni aneksis in spremembe
Skladno s 6. členom Zakona o kolektivnih pogodbah, je bil v Uradnem listu RS, št. 58 z dne 22. julija 2011 objavljen Aneks št. 1 k Tarifni prilogi Kolektivne pogodbe med delavci in družbami drobnega gospodarstva.
V Uradnem listu RS št. 23, z dne 22. februarja 2023, je bil objavljen Aneks št. 2 k Tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi med delavci in družbami drobnega gospodarstva, ki ga je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dne 16. februarja 2023 objavilo v Uradnem listu Republike Slovenije. Ta aneks začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. marca 2023 dalje, razen tretjega člena, ki začne veljati 1. februarja. Na podlagi teh sprememb se s 1. marcem spreminjajo tudi pogoji za izplačilo solidarnostne pomoči v primeru neprekinjene bolezni in elementarne nesreče ter njena višina.