Hobotnice so fascinantne morske živali, znane po svojih osmih lovkah in glavi v obliki žarnice. Te inteligentne in prilagodljive prebivalke oceanov so na Zemlji prisotne že vsaj 300 milijonov let, kar pomeni, da so starejše od dinozavrov. Njihova anatomska in fiziološka edinstvenost, vključno s tremi srci in modro krvjo, jih uvršča med najbolj nenavadne in vredne občudovanja morske prebivalce.
Tri srca in modra kri: Edinstven krvni obtok
Ena izmed najbolj osupljivih značilnosti hobotnic je njihov cirkulacijski sistem. Hobotnice imajo kar tri srca. Glavno, večje srce poganja kri po telesu, medtem ko dve manjši srcem podobni strukturi poganjata kri čez škrge. Dr. Borut Mavrič z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo pojasnjuje, da so tam kapilare zelo tanke, viskozna kri pa težko potuje, zato jo ti dve majhni srci dodatno potiskata čez omenjene strukture. Ko hobotnica plava, naj bi glavno srce prenehalo delovati oziroma deluje z zelo zmanjšano aktivnostjo. Takrat ti dve manjši srci dodatno oksigenirata kri in jo poganjata vsaj čez škrge.
Zakaj je kri modra?
Barva krvi hobotnic je prav tako posebna - je modra. Dr. Mavrič pojasnjuje, da pri hobotnicah za prenos kisika po telesu namesto hemoglobina skrbi hemocianin. To je molekula, v kateri se nahajajo bakrovi ioni, na katere se nato veže kisik. Kadar so ti oksigenirani, je kri modre barve. Ko pa pride do pomanjkanja kisika ali ko žival umre, se bakrovi ioni razbarvajo in kri postane prozorne barve. Prisotnost bakra namesto železa omogoča hobotnicam boljši prenos kisika v hladnih okoljih in okoljih, ki so manj bogata s kisikom.
Inteligenca in živčni sistem
Hobotnice veljajo za najinteligentnejše med vsemi nevretenčarji. Njihova inteligenca se kaže na različne načine, vključno z učenjem uporabe orodij, premagovanjem ovir in celo prepoznavanjem posameznih človeških obrazov. Pri hobotnicah zaobidejo instinktivne odzive, kar jim omogoča lažje reševanje problemov in izjemno hitro učenje.
Kar dve tretjini vseh nevronov imajo hobotnice v svojih lovkah, ki lahko nekaj časa delujejo samostojno tudi, ko odpadejo. Čeprav so izjemno inteligentne, so njihovi možgani velikosti ptičjih možganov, vendar pa lahko "razmišljajo" tudi z živci, ki se nahajajo v lovkah, kar jim omogoča opravljanje več nalog hkrati.
Octopus Intelligence Experiment Takes an Unexpected Turn
Anatomija in značilnosti
Hobotnice so mehkužci iz reda Octopoda, kar izvira iz grške besede "oktō" (osem) in "pous" (noga), kar se nanaša na njihove osem lovk. Nimajo kosti; edina trša struktura v njihovem telesu je kljun, ki po videzu zelo spominja na kljun papagajev. Kljun je zavit, podobno strukturiran in narejen iz hitina. Uporabljajo ga za odpiranje oklepov rakov in školjk, s katerimi se hranijo. Poleg tega je njihov ugriz lahko zelo boleč in na ta način odvrnejo napad plenilcev.
Ker nimajo kosti, se lahko prebijejo skozi izjemno majhne špranje in odprtine; če gre skozi kljun, gre skozi celotna hobotnica! Lovke hobotnice so opremljene s stotinami priseskov, ki so neverjetno močni. Te priseske uporabljajo za prijemanje in držanje stvari; priseski na orjaški pacifiški hobotnici, na primer, lahko prenesejo težo do 16 kilogramov vsak.
Kamuflaža in obrambni mehanizmi
Hobotnice so mojstri kamuflaže. Lahko spreminjajo barvo in celo teksturo kože v manj kot 30 milisekundah, kar jim omogoča, da se popolnoma zlijejo z okolico. Koža hobotnice vsebuje na tisoče specializiranih celic, imenovanih kromatofori, ki so napolnjene s pigmenti rdeče, rumene, črne ali rjave barve. Z uporabo majhnih predelov na koži, znanih kot papile, se lahko hobotnica bolje zlije s koralami in skalami ter posnema nešteto živali in predmetov, kot so kamen ali levja riba.
Za samoobrambo pred plenilci uporabljajo tudi črnilo. Ko so prestrašene, sprožijo temno črnilo v svojega napadalca. Oblak črnila zmede in zaslepi plenilce, hobotnici pa omogoči dovolj časa za pobeg. S črnilom prav tako izbrišejo vse svoje sledi o smeri pobega.
Imajo izjemno sposobnost regeneracije. Kot pri kuščarjih ali morskih zvezdah, če hobotnica izgubi lovko, ji preprosto zraste nova brez izgube funkcije. Poleg tega, kot kuščarji, imajo sposobnost avtotomije, to je odmetavanja lovke, če so v nevarnosti.
Strupene vrste in prehrana
Vse hobotnice premorejo strupe, s katerimi lahko paralizirajo plen. Modroprstana hobotnica je ena najsmrtonosnejših živali na svetu. Ena sama, velika le 20 centimetrov, ima v svojem telesu dovolj strupa (tetrodotoksina), da v nekaj minutah ubije 26 ljudi, in že en sam ugriz je lahko smrtonosen. Sam ugriz je neboleč, za strup pa ni protistrupa, zato se je bolje držati stran od te hobotnice.
Hobotnice so mesojede morske živali. Prehranjujejo se predvsem z raki in školjkami, katerih trde oklepe zlomijo ali preluknjajo s svojimi močnimi kljuni in nato izsesajo notranjost. Na njihovem jedilniku se znajdejo tudi škampi, jastogi, ribe in včasih celo kakšna ptica.
Življenjski cikel in razmnoževanje
Hobotnice imajo precej kratko življenjsko dobo, ki je odvisna od vrste in se giblje od šestih mesecev do pet let. So bolj samotne živali, vendar se občasno soočijo tudi z drugimi hobotnicami.
Za razmnoževanje samec uporabi eno od svojih izjemno dolgih lovk za vstavitev spermalne vrečice v samico. Ta dolga lovka samcu omogoča ohranjanje razdalje med parjenjem, saj samice pogosto ubijajo in jedo samce med parjenjem ali po njem. Samice hobotnic lahko izležejo do približno 100.000 jajčec. Samci poginejo takoj po parjenju, samice pa kmalu po izvalitvi jajčec.
Raznolikost in življenjski prostor
Poznamo približno 300 različnih vrst hobotnic, ki živijo v oceanih po vsem svetu in v različnih globinah. Hobotnica dumbo je vrsta, ki jo najdemo tudi do približno 1,6 km pod vodo.
Hobotnice obstajajo v zelo različnih merah. Najbolj pogoste hobotnice v dolžino merijo od 30 do 90 centimetrov in tehtajo od 3 do 10 kilogramov. Na drugi strani je orjaška pacifiška hobotnica (Enteroctopus dofleini), ki lahko zraste do devet metrov in tehta do 272 kilogramov. Je tako velika, da se včasih prehranjuje celo z morskimi psi, katerih hrbtenico z lahkoto zlomi s svojimi lovkami. Njena nasprotnica je vrsta Octopus joubini, ki zraste do največ osmih centimetrov in tehta manj kot 28 gramov.
Zanimivosti o hobotnicah
- Mednarodni dan hobotnic: 8. oktober je mednarodni dan hobotnic, ki spominja na te prastare morske živali.
- Hobotnica Paul: Verjetno najbolj znana hobotnica je bil Paul, ki je pred leti postal svetovna atrakcija, ko je pravilno napovedal zmagovalce osmih nogometnih dvobojev, vključno s finalom svetovnega prvenstva 2010.
- Zbirateljice: Iz nekega razloga hobotnice privlačijo bleščeči predmeti, ki jih zbirajo in odnašajo v svoj "vrt" ali "kolekcijo".
- Avtofagija: Če je hobotnici dolgčas, bo začela jesti lastne lovke. To se imenuje avtofagija.
- Lovke proti tipalnicam: Lovk hobotnice ne smemo zamenjevati s tipalnicami. Večina hobotnic ima osem lovk in nobene tipalnice, medtem ko ima večina sip in lignjev osem lovk in dve tipalnici. Razlika je v tem, da imajo tipalnice priseske samo na konici, lovke pa po celotni dolžini.
Hobotnice trenutno niso ogrožene. Vendar pa se, tako kot mnoge druge morske vrste, tudi hobotnice soočajo s številnimi grožnjami za svoj obstoj v prihodnosti, vključno z naraščajočo priljubljenostjo kot kulinarične specialitete po vsem svetu, še posebej v Aziji.