Alergije na hrano so pogosta zdravstvena težava, ki prizadene tako mlajšo kot starejšo populacijo. Kritična živila je mogoče najti tako v rastlinski kot mesni prehrani. Najpogostejše alergijske reakcije na živila so kožni izpuščaji, otekline obraza in ustne votline, rdečica, vročica in bolečine v prebavilih. Intenzivnost alergijske reakcije je odvisna lahko tudi od zaužite količine hrane. Alergija na hrano je v zadnjih dvajsetih letih v razvitem svetu vedno pogostejša, reakcije pa so čedalje težje.
Domneva o alergiji na hrano je prisotna, kadar se pojavijo določene težave po obrokih hrane z različnimi sestavinami. Vendar pa alergiji podobni znaki niso vselej prava alergija, ampak gre velikokrat za druge procese in bolezni. Pri odraslih se ugotovi prava alergija na hrano pri 3-4 % ljudi, nealergijske motnje, ki vzbujajo sum alergije na hrano, pa ima 20 % ljudi. Simptomi prave alergije na hrano se kažejo v 45 % na koži (koprivnica, ekcem), v 25 % na dihalih (nahod, astma), v 20 % v prebavilih (bruhanje, bolečine, napenjanje, driska) in v 10 % na krvnem obtoku (sprememba srčnega utripa, krvnega pritiska). Alergijske bolezni so zadnja desetletja v ZDA, Kanadi, Avstraliji in na Novi Zelandiji najverjetneje dosegle prevalenčni maksimum.
Sindrom alfa-gal: posebna oblika alergije na rdeče meso
Čeprav so alergeni v drugih primerih nutritivne alergije praviloma beljakovine, je v primeru alergije na rdeče meso alergen molekula ogljikovih hidratov, točneje galaktoza-alfa-1,3-galaktoza, torej disaharid. Ta je prisotna v sesalcih z »rdečim mesom«. Najdemo jo v mesu goveda, prašiča, ovce, konja, koze in divjačine. Molekula alfa-gal se nahaja tudi v želatini (ki se uporablja v koloidnih infuzijskih raztopinah, žele bonbonih in cepivih) ter v zdravilu za terapijo raka cetuksimab (Erbitux).
Alergijske pojave na disaharid galaktozo v praksi imenujemo sindrom alfa-gal. Praktično pa ta sindrom pomeni alergijo na »rdeče meso«. V naših razmerah so to zlasti govedina, svinjina in divjačina, pri čemer je kritična zlasti drobovina.
Kako klopi sprožijo alergijo na alfa-gal
Molekula alfa-gal je v slini klopov in drugih členonožcev. Klopi jo dobijo z ugrizi živali, kot so ovce ali jeleni, jo nosijo v svoji slini in z ugrizom prenesejo na ljudi. Ljudje, ki jih je ugriznil klop, ki je bil pred tem prisesan na kožo živali (kot so govedo, prašič, srnjad, koza, ovca), dobijo s slino klopov molekule alfa galaktoze. Osebe se po večkratnih ugrizih klopa senzibilizirajo na alfa-gal tako, da tvorijo specifična protitelesa razreda IgE (sIgE) proti temu disaharidu.
Običajno ljudje niso alergični na alfa-gal, ki ga z mesom zaužijejo, saj le-ta v telo vstopa skozi prebavni sistem. Če pa se alfa-gal vnese v krvni obtok - na primer takrat, ko človeka ugrizejo klopi - imunski sistem proti njemu razvije protitelesa. Naslednjič, ko smo znova izpostavljeni »alfa-galu« (preko zaužitega mesa ali zgolj ob vonju, ki spremlja kuhanje), lahko pride do hude alergijske reakcije.
Povezavo med vbodi klopa in alergijo na alfa-gal so dokazali že pred leti. Prvi je o povezavi med vbodi klopov vrste lone star in alergijo pisal Thomas Platts-Mills leta 2002. Prve tovrstne primere so zabeležili v Ameriki, kasneje pa so o njih poročali še z drugih celin - v delih Evrope, Avstraliji, Aziji, Južni Afriki ter Južni in Srednji Ameriki. Strokovnjaki poudarjajo, da alergija ni povezana samo z vrsto klopa lone star, ampak očitno tudi z drugimi vrstami klopov.
Značilnosti in simptomi alergije na alfa-gal
Značilno za to alergijo je, da pride z zamikom. Medtem ko se večina alergijskih reakcij ponavadi pojavi takoj, se alergija na rdeče meso, ki nastane zaradi klopov, običajno razvije od tri do osem ur po jedi. Simptomi so podobni kot po drugih nutritivnih alergenih, vendar se začnejo že v eni uri po zaužitju obroka, ki vsebuje galaktozo, in se razvijejo v polni meri kasneje. Ti vključujejo izpuščaje s srbenjem, otekline ustnic, okolice oči, vek, obraza, ovirano dihanje, kašelj s piskanjem v pljučih. Možne so tudi bolečine v trebuhu, siljenje k bruhanju, driska in bruhanje.
Najtežja reakcija je anafilaksija, ki se izraža s kombinacijo navedenih simptomov. Znižanje krvnega pritiska, sprememba srčnega utripa in morebitna omotica ali nezavest napovedujejo zelo nevarno stanje, ki lahko v skrajnih primerih vodi tudi v smrt. Takšni primeri so bili zabeleženi tudi v Avstraliji, kjer so številni primeri anafilaksije povzročili celo smrt. Znaki alergije se včasih pojavijo šele več mesecev po ugrizu klopa.
Kaj je anafilaksa? | Anafilaktični šok | Prva pomoč | iHASCO
Prevalenca in globalna razširjenost
V zadnjem letu je bilo le 21 odstotkov bolnikov z alergijo na rdeče meso pravilno diagnosticirano, saj je osveščenost tako javnosti kot medicinskega osebja slaba. Pojav, ki so ga prvič opazili leta 2007, se vse hitreje širi po svetu. Od leta 2010 so zabeležili več kot 110.000 primerov alergij po ugrizu klopa v ZDA. Med letoma 2017 in 2021 se je število primerov povečevalo za 15.000 na leto. Največ primerov so zabeležili v Združenih državah in Avstraliji, vendar so o njih poročali že iz Evrope, Azije, Srednje Amerike in Afrike.
V Avstraliji je specialistka imunologinja Sheryl van Nunen iz bolnišnice Royal North Shore v Sydneyju novembra 2007 prva opisala povezavo med ugrizom klopa in alergijo na rdeče meso. Pojav je opazila že nekaj let prej, zdaj pa vsak teden postavi eno do dve taki diagnozi. V nekaterih predelih Sydneyja, kjer je klopov največ, je omenjena alergija podobno pogosta kot alergija na arašide. Primer Jane Pearce, ki je leta 2010 deset dni po ugrizu klopa doživela anafilaktični šok in jo je bilo treba oživljati, poudarja resnost te alergije.
Diagnostika in možnosti zdravljenja
Najdragocenejši za postavitev diagnoze so podatki iz bolnikove pripovedi - anamneze, ki vključujejo opis simptomov in poteka reakcije. Sprašujemo podatke o ugrizih klopov in o uživanju mesa kritičnih živali. Opravimo kožne teste za meso po podatkih iz anamneze. V krvi iščemo specifična protitelesa IgE proti beljakovinam mesa iz anamneze. Dejansko diagnozo je mogoče dokaj hitro in natančno postaviti, saj je diagnostika razmeroma enostavna.
Alergijske simptome na koži in po vsem telesu zdravimo kot druge alergijske pojave. Med izbornimi zdravili so antihistaminiki in glukokortikoidi v odmerkih po zdravnikovem navodilu. Sistemsko anafilaktično reakcijo akutno obravnavamo po znanih principih, pri čemer ob znižanju krvnega pritiska in ob oviranem dihanju ne smemo odlašati z aplikacijo adrenalina. Zdravnik lahko preventivno predpiše tudi avtoinjektor adrenalina in poda navodila za njegovo uporabo. Potreben je dovod večje količine tekočin s pitjem ali z infuzijo. Bolnika je treba opazovati do 24 ur.
Preprečevanje in prilagoditev življenjskega sloga
Izogibanje alergenom in klopom
Preventiva je ključna za osebe s sindromom alfa-gal. Priporoča se popolna opustitev rdečega mesa, zlasti govedine, svinjine, ovčetine, konjetine, kozjega mesa in divjačine, še posebej drobovine. Prav tako se je treba izogibati želatini, ki je prisotna v številnih izdelkih (npr. žele bonbonih) in zdravilih, ter monoklonskemu protitelesu cetuksimab, ki se uporablja v onkologiji.
Drugi pomemben ukrep je izogibanje ugrizom klopov. Klopi so prisotni v gozdovih, hribih, grmičevju in travi, tudi v stelji in smeteh. Pri nas jih je največ na Gorenjskem, Koroškem ter v gozdovih in hribih okrog Škofje Loke in Kamnika. Po hoji ali delu v gozdu se je priporočljivo stuširati in skrbno pregledati naslednje dele telesa: pod pazduho, okrog ušes, popek, pod koleni, lasišče in okrog pasu. Pomembno je tudi pregledovati morebitno prisotnost klopov na domačih živalih, kot so psi.
Prehranske alternative in splošni nasveti
Meso je pomemben vir beljakovin, mineralov (železo, cink, selen) in vitaminov (A, D, K, skupine B, vključno z B12). Zato je pri alergiji na rdeče meso ključno najti ustrezne nadomestke. Perutnina sodi med kakovostnejše kose mesa, belo meso pa je že od nekdaj del človekove prehrane. Meso ptic je mehko, hranljivo in enostavno ter lahko prebavljivo. Tudi nojevo meso, čeprav je temno-rdeče barve in podobno divjačini, ima vse te lastnosti, nizko vsebnost maščob in je naravni vir železa. Posamezniki z alergijo na alfa-gal lahko perutninsko meso in morsko hrano še naprej brez strahu uživajo. Zanimivo je, da se reakcija ne pojavi vsakič, ko zaužijejo rdeče meso, in da nekatere obdelane vrste mesa - na primer slanina ali pršut - ne povzročijo vedno reakcije.
Pri izbiri mesa in drugih živil je pomembno poizvedeti o poreklu in reji živali, saj so živali prevečkrat izpostavljene različnim snovem, kot so pesticidi, pospeševalci rasti, antibiotiki in vitamini, ki se potem nalagajo v mesu. Občutljivi ljudje naj ovsene kosmiče skuhajo ter ovčetino, govedino in svinjino dobro spečejo, da alergogeni delci izgubijo moč. Tudi mleko je priporočljivo prekuhati, s tem antigeni postanejo neškodljivi. Za ljudi z intoleranco na laktozo se priporoča uživanje polnomastnega mleka in smetane, saj maščoba zavira prebavo in podaljšuje čas razgradnje mlečnega sladkorja, ali pa izbira masla, probiotičnih jogurtov in kislega mleka. Namesto jajc se lahko uporabijo lanena sluz (2 žlici lanenih semen, pol litra vode), banana ali naribano jabolko kot vezivo pri peki.
Življenjski slog je pri alergijah pomembnejši od dednosti. Dobro je vedeti, da alergičnost lahko mine, če spremenimo življenjske in prehranske navade ter okrepimo imunski sistem. Pri znanih kmetih izbiramo čimbolj sveža sezonska živila, naravna hrana naj ima prednost pred industrijsko predelanimi živili. Kuhana živila (zelenjava, meso, mleko, jajca in začimbe) so običajno manj alergena, izjema je zelena, ki je tudi kuhana kar precej alergena. Med žiti so alergeni pšenica, ječmen in rž; redko oves, proso, koruza in riž. Ljudje z alergijami in starejši od 40 let naj hrano dobro prežvečijo. Občutljivi smejo uživati balastne pšenične otrobe le z veliko tekočine, saj suhe balastne snovi poškodujejo črevesno sluznico.
Kaj je anafilaksa? | Anafilaktični šok | Prva pomoč | iHASCO
Vloga črevesja in imunskega sistema
Odločilno vlogo pri alergijah in njihovem preprečevanju ima črevesje. Celice v steni črevesja temeljito in vestno nadzorujejo snovi, ki jih zaužijemo, in odločajo, kaj naj spustijo v krvni obtok in česa ne. Če imunskih celic v črevesni steni ni dovolj ali so napačno vodene, nastane nezaželena alergijska reakcija na določena živila. Prebavni trakt lahko razgradi hrano na osnovne sestavine le, če vse prebavne reakcije potekajo pravilno, usklajeno in hkrati. Šele tedaj lahko hrana, razgrajena na osnovne snovi, varno prek krvnega in limfnega obtoka prehaja v celice. Če temu ni tako, se aktivira imunski sistem in skuša »pregnati vsiljivce«, med katere spada tudi nerazgrajena hrana, zlasti beljakovinska.
Za neučinkovito obrambo smo krivi tudi sami, če dopustimo nastanek sindroma prepustnega črevesa. Vzroki zanj so pretirano uživanje alkohola, antibiotikov, aspirinov, pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin, želodčno-črevesna okužba ter pomanjkanje cinka in vitamina B6 v prehrani. Vse to velikim molekulam, tudi neprebavljenim beljakovinam, omogoča, da preidejo v kri in povzročijo alergijo. Preventivno je bolje uživati naravne antibiotike: česen (alicin), probiotične bakterije, nageljnove žbice (eugenol) in rdeče vino (antocianati), ki vsebujejo snovi, ki uničujejo slabe bakterije, ne da bi poškodovale človeku koristne.
Veliko ljudi ima alergijske težave zaradi pomanjkanja esencialnih maščobnih kislin. Rešitev je povsem naravno pridelano žito in hladno mleto v polnovredno moko ter hladno stiskana rastlinska olja, ribje olje in nepraženi oreški. Maščobne kisline skupaj z vitamini B kompleksa in minerali pomagajo pri obnovi črevesne sluznice. Vitamin A - ki je v maslu, mleku, jajcih in v jetrih - zagotavlja zdrave sluznice in hkrati pomaga celiti preveč prepustne stene črevesja. Če smo alergični na jajca in mleko, je treba uživati karotenoidne snovi (v papriki, paradižniku, korenju, špinači, bučkah), cink in »dobre maščobe«. Pomanjkanje cinka in vitamina B6 je pogosto vzrok za precejšnje število alergij. Cink in B6 sta pomembna za nastanek encimov za razgradnjo beljakovin, cink pa tudi za nastajanje solne kisline v želodcu (HCl). Vitamin B6 dobimo v lososu, tunini, leči, pšeničnih kalčkih, bananah, špinači, ovsenih kosmičih, orehih, arašidih in jajcih. Telo s pomočjo magnezija, vitamina B6, cinka in biotina dobro izkoristi maščobne kisline. Kronično vnetje črevesja preprečujejo in pomagajo zdraviti omega-3 maščobne kisline iz rib. Tudi oljčno olje in maslo (zaradi vitamina A) sta koristna pri alergijah.
Upravljanje alergijskih reakcij in fizični napor
Redka oblika je "od hrane odvisna in z naporom sprožena anafilaksija", ko je bolnik dejansko alergičen na neko živilo, denimo na rdeče meso, pšenično moko, mehkužce ali sadje. Alergija na hrano je običajno šibka in zgolj uživanje alergenov ni dovolj za sprožitev anafilaksije. Prisoten mora biti dodaten dejavnik, ki pospeši prehod alergena iz črevesja v kri, da se poveča koncentracija alergena v krvi. Sprožilci so lahko različni, med njimi denimo zdravila proti bolečinam, alkohol, stres in tudi telovadba. Ta reakcija se lahko sproži med ali po telesni aktivnosti, zlasti če je posameznik športno aktiven takoj oziroma prej kot v dveh urah po obroku.
Odziv se po navadi začne s srbežem dlani in podplatov. Zatem se po telesu naredijo srbeče lise, madeži ali izboklinice, otečejo ustnice in predel okoli oči. Oseba se lahko začne tudi dušiti in ji pade krvni pritisk, ne more več stati in izgubi zavest. Ljudem z alergijo na hrano se priporoča, naj se vsaj dve uri, preden se lotijo telesne dejavnosti, izogibajo živilom, ki jim povzročajo težave. Antihistaminiki, ki se jemljejo preventivno, lahko pomagajo pri lažjih oblikah alergijskih reakcij, kot je urtikarija oziroma koprivnica, vendar ne preprečijo hujših reakcij, kot je anafilaksija. Za ljudi, ki doživljajo alergijske reakcije zaradi majhnega napora in ne zaradi določenega alergena, pa se kot bolj koristna vidi uporaba zdravila omalizumab kot preventiva.
Vitamin C je močan antihistaminik, sposoben vezati presežke histamina, ga spremeniti v neškodljivo obliko in preprečiti otekanje in vnetne procese. Obrambno delujejo tudi flavonoidi: kvercetin, miricetin in kemperol, ki zavirajo sproščanje histamina. Mineral kalcij pa preprečuje izločanje histamina iz maščobnih celic, mastocitov, ki sprožajo alergije. Podobno kot kalcij deluje še magnezij, ki skrbi, da so bronhialne mišice sproščene, kar olajša dihanje. Hrana, ki vsebuje vitamin C, denimo citrusi, peteršilj, zelje, jagodičje, spodbuja razgradnjo histamina. Podobno antihistaminsko delujejo nageljnove žbice in naravni vitamin E iz vseh osmih frakcij tokoferolov in tokotrienolov, ki je prisoten v olju pšeničnih kalčkov. Kofein, ki ga najdemo v kavi, temni čokoladi in zelenem čaju, lahko pomaga širiti dihalne poti in lajša dihanje. Dobro pomagata tudi čebelji med in jabolčni kis. Alergije nam niso »dane« za vse življenje; pomembno je ustvariti učinkovit imunski sistem.