Ste že kdaj poskusili sveže izkopan mladi krompir, pečen ali kuhan v slani vodi in prelit z domačim maslom ter potresen s svežim peteršiljem? Ta zgodnji pridelek ni le kulinarična poslastica, temveč tudi simbol uspešnega začetka vrtnarske sezone. Skrb za dober pridelek se začne že v zimskih mesecih, ko izbiramo sorte, ki jih bomo pridelovali v sezoni.
Izbira sorte zgodnjega krompirja
Pri izbiri sorte krompirja je pomembno upoštevati zgodnost, odpornost na bolezni in okus. Na izbiro sorte pri manjših pridelovalcih pomembno vpliva tudi okus krompirja in namen uporabe (ali želimo krompir za pečenje ali kuhanje). Pomembno vlogo pri izbiri sorte ima tudi ponudba sort v lokalnih trgovinah ter videz gomoljev, ki jih ponujajo na prodajnih policah. Za zgodnji pridelek izberite sorte, ki hitro zorijo.
Priporočene zgodnje sorte in njihove značilnosti
- Agata: Zelo zgodnja sorta z rumeno kožico in mesom.
- Arrow: Najzgodnejša in v Sloveniji najbolj priljubljena sorta krompirja, ki jo gojimo na slovenskih vrtovih in poljih. Pobiramo jo 60 dni po sajenju. Vrtičkarji jo cenijo, ker zagotavlja visok pridelek in se hkrati dobro skladišči.
- La Strada: Srednje zgodnja sorta, ki zelo hitro polni gomolje, ti so zelo veliki. Ima odlično dormanco in se zato dobro skladišči. Pridelovalci, ki prodajajo prvi zgodnji krompir na tržnici, so ugotovili, da je sorta La Strada prava izbira za nadomeščanje sorte Maris Bard.
- Constance: Srednje zgodnja sorta, ki ima srednjo vsebnost suhe snovi, kar daje zelo prijeten okus. Je vsestransko uporabna v kuhinji in pri testih pogosto ocenjena kot najbolj okusna. Ima pozno dormanco, kar pomeni, da lahko v kleti ostane tudi do pozne pomladi, kar za srednje zgodnje sorte ni pogosto.
- Esmee: Srednje zgodnja sorta krompirja z zelo velikim nastavkom gomoljev (nastavi okrog 15 gomoljev), ki imajo plitva očesa.
- Alouette: Sorta, ki zagotavlja dobre in kakovostne pridelke jedilnega krompirja. Je odporna na krompirjevo plesen.
- Manitou: Sorta, ki dobro raste tudi pri visokih temperaturah in je enostavna za vzdrževanje, če skrbimo za preprečevanje razvoja krompirjeve plesni. Najbolje uspeva na lahkih in prodnatih tleh.
- Gatsby: Med novejšimi sortami je zelo perspektivna srednje pozna sorta, ki jo na Škotskem uporabljajo za bio pridelavo. V Sloveniji zagotavlja odličen pridelek, saj je bolj odporna na plesen, krastavost in črno nogo.
- Rudolph: Srednje pozna sorta, ki uspešno nadomešča sorto Romano in je v tržni pridelavi v Sloveniji zelo razširjena. Povpraševanje po tej sorti se povečuje zaradi dobrega skladiščenja in visokega deleža suhe snovi. Gomolji v kleti zdržijo do pozne pomladi.
Kmetijski inštitut Slovenije je za leto 2025 pripravil priporočeno sortno listo krompirja, ki vključuje 25 sort, od tega sta dve novi, šest slovenskih in pet, odpornih proti krompirjevi plesni, ter šest, primernih za ekološko pridelavo. Na sortno listo so uvrščene le najboljše sorte, ki so v dveh letih preizkušanja dale najboljše pridelke. Odpornost sorte na krompirjevo plesen je zelo pomembna za pridelovalce, ki pridelujejo krompir na ekološki način in za manjše pridelovalce, ki pri pridelavi krompirja ne želijo uporabljati veliko FFS. V zadnjih letih se izbira sort krompirja močno povečuje, saj si prizadevajo vzgojiti sorte, ki so kakovostne, rodovitne in odporne na bolezni.
Gojenje sladkega krompirja
Priprava na sajenje zgodnjega krompirja
Skrb za dober pridelek se začne že z nakaljevanjem gomoljev in saditvijo krompirja v primerno ogreta tla. Cilj pridelovalca je hiter vznik in hitra začetna rast nasada po sajenju, saj se tako lahko izognemo številnim težavam v pridelavi. Pred sajenjem krompirja je ključnega pomena, da tla ustrezno pripravimo. Za uspešno rast krompir potrebuje rahla, zračna in globoko obdelana tla. Izberemo površino, kjer krompir ni bil posajen vsaj štiri leta. Tla globoko prelopatamo ali orjemo že v jeseni.
Nakaljevanje gomoljev
Za pospešitev rasti in zgodnejši pridelek je priporočljivo, da gomolje pred sajenjem nakalimo. Z nakaljevanjem začnemo 3-4 tedne pred predvidenim sajenjem. V želji, da bi krompir čim prej posadili, gomoljev pogosto sploh ne nakalimo ali pa sadimo gomolje, na katerih so se očesca komaj prebudila. Nakaljujemo predvsem zgodnje sorte, ki zaradi tega prej vzklijejo. Priporočljivo je tudi nakaljevanje nekaterih zelo poznih sort in sort, ki imajo počasno začetno rast. Nakaljujemo tako, da gomolje nasujemo v zabojčke v eno, največ dve plasti. Zabojčke zložimo v ne presuh, svetel prostor. Na svetlobi se bodo oblikovali svetlobni kaliči, ki so dovolj zbiti in trdni, da jih pri sajenju ne bomo polomili. Ne nakaljujemo gomoljev v temi, saj bodo kali tanke in pretegnjene.
Optimalna temperatura za nakaljevanje
- 12 do 15 °C: Pri teh temperaturah nakaljevanje traja dalj časa, vzkali več očes in na vrtu ali njivi zato požene več stebel. Priporočamo za tiste zgodnejše sorte, ki oblikujejo manjše število debelejših gomoljev.
- 15 do 20 °C: Tako dosežemo, da kali manj očes, na vrtu ali njivi posledično izraste manj stebel in se oblikuje manjše število gomoljev, ki pa so debelejši. Priporoča se za pridelavo zelo zgodnjega krompirja, ki bo po sajenju pokrit s polipropilensko folijo (vrteks, kovertan).
Pri nakaljevanju krompirja je pomembno, da kaliči ob saditvi niso predolgi in preveč krhki (optimalna dolžina kaličev ob saditvi je od 0,5 do 1 cm). Kaliči naj bodo ob saditvi močni, zato je krompir priporočljivo kaliti v svetlih prostorih. Pred sajenjem krompirja je priporočljivo nakaljen krompir ohladiti na temperaturo tal, da semenski gomolj ob morebitni ohladitvi lažje prenaša nižje temperature.
Priprava tal in čas sajenja
Za zgodnejše pridelke ga nakalimo v svetlih zaščitenih prostorih (15°C). V Sloveniji je optimalen čas za sajenje zgodnjega krompirja od sredine marca do začetka aprila, ko se tla ogrejejo na vsaj 7 °C. Na Primorskem pa že prej. Praviloma krompirja ne sadimo v tla, če niso ogreta na vsaj 8 do 10 °C. Le s sajenjem gomoljev v dovolj ogreta tla bomo dosegli hiter vznik in nemoteno rast krompirja. Če sadimo v ne dovolj ogreta tla, bodo posajeni gomolji v hladnih tleh izgubili energijo za vznik in propadli. S sajenjem krompirja pričnemo, ko je njiva primerno vlažna za obdelavo tal in so ogreta vsaj na 7 °C.
Sajenje in nega zgodnjega krompirja
V času sajenja krompirja nas v zadnjih letih pogosto spremljajo stresne razmere. Da bi se jim čim bolj izognili, sadimo gomolje debeline od 35 do 55 mm. Zaradi nevarnosti širjenja boleznimi med semenskimi gomolji odsvetujemo rezanje gomoljev. Semenske gomolje kupimo, da se izognemo virozam. Krompir v kolobarju običajno sadimo na prvo ali drugo poljino, ki je bila v letu sajenja ali leto prej gnojena z organskimi gnojili. Pri zasnovi kolobarja ne pozabimo, da so krompir, paradižnik in jajčevci sorodniki, zato naj za krompirjem v kolobarju ne sledijo paradižnik ali jajčevci.
Razdalje sajenja in osipanje
V domačih vrtovih krompir večinoma sadimo pregosto. Priporočena medvrstna razdalja je 65 do 70 cm (nekateri priporočajo vsaj 80 cm). Tako bo na voljo dovolj zemlje, da bomo kasneje lahko vrste tudi osipali. V vrsti posadimo gomolje 30 do 35 cm narazen (nekateri priporočajo vsaj 50 cm), kar pomeni od tri do največ štiri gomolje na dolžinski meter. Globina sajenja naj bo okoli 10 cm. Ko rastline dosežejo 15-20 cm višine, jih osipajte z zemljo do polovice stebla.
Gnojenje in namakanje
Mladi krompir potrebuje enakomerno vlažna tla. Za bogato rodovitnost je priporočljivo gnojenje že v jeseni, ali tudi spomladi, količino pa dodamo ob osipavanju krompirja. Uporabite organska gnojila z večjo vsebnostjo kalija in fosforja za spodbujanje razvoja gomoljev. Posebno gnojilo za krompir, še zlasti, če so tla revna s kalijem, je priporočljivo.
Prekrivanje in zaščita pred plevelom
Zgodnje sorte krompirja, ki jih gojimo v vrtovih, so večinoma primerne za neposredno prekrivanje z vlakninastimi prekrivkami. Posevke prekrijemo takoj po sajenju. Za prekrivanje uporabimo vlakninaste ali koprenaste prekrivke, s katerimi ustvarimo ugodnejšo mikroklimo in omogočimo hiter vznik nakaljenih gomoljev. Po sajenju spremljajte pojav in širjenje plevelov v posevku. Plevele pri pridelavi krompirja v domačih vrtovih običajno uravnavamo z redno pletvijo, okopavanjem in osipanjem. Med rastjo je pomembno, da nasad redno okopavamo in osipavamo, kar spodbuja rast gomoljev in zmanjšuje pojav plevela.
Zaščita pred boleznimi in škodljivci
Krompirjeva plesen je ena najpogostejših bolezni, ki lahko prizadene nasade. Izbira sort, odpornih proti plesni, kot je Alouette, lahko zmanjša tveganje za okužbo. Redno pregledujte rastline in ročno odstranjujte hrošče in njihove ličinke. Za preprečevanje uporabite odporne sorte in zagotovite dobro zračenje med rastlinami. Tam, kjer imamo težave s strunami (ličinke hroščev pokalic, Elateridae), v času sajenja krompirja uporabimo bodisi insekticid, ki vsebuje entomopatogeno glivo Beauveria bassiana (njegova uporaba je dovoljena tudi v ekološki pridelavi), ali različne izboljševalce tal, ki imajo vpliv tudi na talne škodljivce. Nekroze gomoljev Y. obdobje, zato je na zgodnjih sortah manj prisoten.
Pobiranje in shranjevanje
Mladi krompir je pripravljen za pobiranje približno 10-12 tednov po sajenju, ko rastline začnejo cveteti. Zgodnje sorte krompirja lahko pričakujemo že v začetku poletja. Mladi krompir ima tanko kožico in ni primeren za dolgotrajno shranjevanje. Pazimo, da gomoljev ne poškodujemo.
Prehranske vrednosti krompirja
Za vsebnost koristnih snovi je pomemben način pridelave. Uporabljamo gomolje, ki imajo zaradi škroba veliko energijsko vrednost. Vsebuje tudi veliko vitaminov in mineralov, ki jih vsaj delno ohranimo pri pečenem in skuhanem neolupljenem krompirju.
Kje kupiti semenski krompir
Semenski krompir sorte Arrow, La Strada, Constance, Esmee, Alouette, Manitou, Rudolph in Gatsby je na razpolago v poslovalnicah po vsej Sloveniji in čaka, da ga posadite na vrt ali polje. Vse sorte prihodnje generacije, ki so odporne na plesen, so na voljo v kmetijskih trgovinah in vrtnih centrih po celi Sloveniji.