Krompir je okopavina in eden najpomembnejših virov prehrane, brez katerega si danes naše prehrane ne znamo več predstavljati. Njegovi surovi gomolji so v povprečju sestavljeni iz 75 odstotkov vode, 18 odstotkov škroba, 2 odstotkov beljakovin, 1,5 odstotka sladkorja in manjše vsebnosti nekaterih drugih snovi. Je odličen vir kompleksnih ogljikovih hidratov - škroba, vitaminov C in B, ne vsebuje holesterola in soli, po drugi strani pa je poln mineralov, kot so kalij, magnezij in železo.
Večina zgodovinarjev pravi, da krompir izhaja iz Peruja, torej iz Južne Amerike. Gojili so ga tudi v Andih, ki ležijo na 4000 m nadmorske višine, kjer je klima ostra. Današnje sorte so prilagojene različnim klimatskim razmeram in tako uspevajo na Primorskem, v suhem in vročem podnebju (npr. Camelia, Colomba), kakor tudi v notranjosti Slovenije, v hladnejšem, celinskem podnebju. Z izjemo gomolja je rastlina strupena, ker vsebuje alkaloid solanin. Steblo je razdeljeno na nadzemni in podzemni del, navadno doseže višino od 30 do 150 centimetrov.
Zahteve krompirja za uspešno rast
Temperatura
Krompirju ustreza stalna temperatura brez velikih nihanj tako v rastni sezoni kot tudi v času zimskega mirovanja gomoljev v skladišču. Nihanje temperature za rast krompirja ni ugodno. Minimalna temperatura tal za sajenje mora biti 6-8 stopinj Celzija, optimalna za rast gomoljev pa je nekje med 17 in 20 stopinj Celzija. Steblo in listi pri temperaturi od -1 do -2 stopinji Celzija zmrznejo. Pri višjih temperaturah od optimalne se tvorba gomoljev in pridelek zmanjšata, pri temperaturi nad 30 stopinj Celzija pa se rast gomoljev popolnoma ustavi.
Optimalna temperatura za kalitev je od 12 do 15 stopinj Celzija, kar pospeši proces za 10-12 dni. Visoka temperatura zmanjša pridelek, vendar kratkotrajno povišanje temperature do 20 stopinj Celzija na začetku kalitve in nato znižanje temperature na 8-10 stopinj Celzija poveča pridelek.
Vlaga
Krompir je rastlina zmerno vlažnega podnebja, s pomanjkanjem vode pa pridelek in kakovost gomoljev upadata. V razmerah sušnega ali prekomerno mokrega obdobja gomolji postanejo deformirani ali popokajo. V sušnem obdobju je priporočljivo dodatno namakanje, saj zagotavljamo enakomernejšo oskrbo z vodo in hranili, kar preprečuje pojav steklavosti, ko se gomolji nočejo skuhati.
Svetloba
Zeleni del za rast potrebuje veliko sonca. Več sonca kot prejme rastlina, lepša in hitrejša bo rast gomoljev. Za okrepitev vrhnje rasti, ki bo podpirala močne korenine, posadite krompir na polnem soncu - vsaj od šest do osem ur na dan. Rastlina lahko prenese delno senco, vendar gomolje pod zemljo hrani bujna vrhnja rast. Medtem ko zelenje potrebuje veliko neposredne svetlobe, je gomolje treba zaščititi pred soncem, če niso dobro zakopani pod zemljo ali celo pogledajo na plan.
Tla
Krompir potrebuje rahla, dobro prepustna in globoka ter rodovitna tla z dovolj organske snovi. Najprimernejša je rahla, prepustna, peščeno-humusna in peščeno-ilovnata prst z drobljivo strukturo ter bogata z mineralnimi in organskimi snovmi. Optimalen pH se giblje med 5 in 6,5. Krompirju ne ustrezajo težka, razmočena tla z visoko podtalnico. Ima plitev koreninski sistem, ki lahko dobro izkoristi hranila le, če so lahko dostopna, zato zahteva rahlo in vlažno prst med vso sezono.
Kolobarjenje
Kolobarjenje je eden od osnovnih principov pridelave krompirja. Z njim lahko preprečimo ali zmanjšamo možnost za škodljivce ter povečamo kakovost pridelka. Zaradi fitohigienskih razlogov se izogibamo večletnemu sajenju na isto mesto - predvsem zaradi zaščite pred rumeno krompirjevo ogorčico in drugimi talnimi patogeni. Krompir lahko sadimo na isto poljino vsako četrto leto (tri- do štirileten kolobar). Krompirja ne sadite tam, kjer so prejšnje leto rasli paradižniki ali jajčevci. Pri kolobarjenju pa upoštevajmo tudi dobre in slabe sosede.
Svetujemo, da v jeseni pred sajenjem krompirja posejete oljno redkev, morda v mešanici z belo gorjušico. Če imamo v kolobarju kapusnice, pa dodajte še facelijo, sončnice in ajdo. Ta kombinacija smrdi nekaterim talnim škodljivcem, ki bodo zato naredili manj škode.
Priprava tal in gnojenje
Obdelavo tal pričnemo s poletno-jesenskim oranjem. Priporočljivo je preorati do globine 20 centimetrov in spodnjo plast zrahljati še 12 centimetrov globoko. Na dnu brazde ne sme nastati neprepustna plast. Že v tem koraku se v tla pogosto vnese ustrezna količina gnoja. Za organsko gnojenje krompirja najpogosteje uporabljamo gnoj. Ta vsebuje vse makro- (fosfor, dušik in kalij) ter mikroelemente (mangan, baker, cink in podobno). Pozitivne lastnosti organskega gnojenja z gnojem se kažejo v povečanju humusne komponente tal in hitrejšem segrevanju tal zgodaj spomladi, ko so potrebne višje temperature za rast in razvoj kalčkov gomoljev.
Kot organska gnojila so za krompir primerni tudi tisti, ki pomagajo preprečevati prisotnost škodljivcev v tleh, kot so polži, strune, majski hrošči in koloradski hrošči. Z rednim gnojenjem (npr. dvakrat letno, spomladi in poleti) lahko dosežemo dobre rezultate in zmanjšamo težave s škodljivci.
Za sajenje krompirja je najbolje zemljo pripraviti vsaj 14 dni pred nameravanim sajenjem. Organska gnojila v prahu ali granulah potresite tik pred končno pripravo in jih zadelajte v tla do 20 cm v globino.
Izbira in priprava semenskega krompirja
Certificirano seme in debelina gomoljev
Za sajenje je treba izbrati zdrave, nepoškodovane gomolje. Semenski krompir mora biti opremljen z deklaracijo, na kateri so navedene vse informacije o sorti, množitvi (E - krompir je primeren za sajenje tudi v naslednjem letu, A - krompir se načeloma sadi v sezoni nakupa, prihodnje leto pa ne), pridelovalcu in morebitni tretiranosti semenskega materiala. Osnova za zdrav pridelek krompirja je certificirano seme, ki je označeno z belo ali modro etiketo. Pridelovalci, ki pridelujejo ali dodelujejo semenski krompir iz bele etikete, pridelajo semenski krompir z modro nalepko. Semenska proizvodnja poteka pod strogim nadzorom inšpektorja. Zato je treba kupiti seme modre ali bele etikete v trgovini.
Pri izboru semena je pomembna debelina semenskih gomoljev oziroma kalibracija. Seme debeline 35/55 mm ima več energije, bolj je odporno proti hladnim pomladim in s tem zagotavlja boljši vznik, večji nastavek gomoljev in s tem tudi večji pridelek. Priporoča se izbiranje med manjšimi pakiranji po 3 in 5 kg debelejše kalibraže (35 do 55 mm).
Vsesplošna in razširjena praksa je, da semenski krompir kupimo v specializiranih prodajalnah, kjer nam strokovnjaki svetujejo, katera sorta je primerna za naše želje in potrebe ter bo hkrati uspevala v naših rastnih razmerah. Pri vzgoji lastnega semenskega krompirja je postopek pridelave relativno zahteven, saj moramo pridelati zdrave semenske gomolje, kar lahko predstavlja težavo. Zmotno je mnenje, da je vsak doma pridelan krompir primeren za nadaljnjo saditev, saj npr. bolezni, kot je krompirjeva plesen, pogosto v skladišču sploh ne opazimo in se pojavi šele po saditvi krompirja, najpogosteje po osipanju.
Nakaljevanje gomoljev
Za kakovosten in obilen pridelek je potrebno saditi pravilno nakaljene gomolje. Gomolje krompirja lahko pred saditvijo nakaljujemo, predvsem zgodnje sorte, s čimer povečamo zgodnost za okoli 14 dni. Nakaljevanje dosežemo tako, da krompir stresemo iz vreč in ga damo v čim bolj svetel prostor s temperaturo okrog 18 °C. Lahko je nekoliko nižja ali pa višja, najpomembneje je, da je prostor svetel in temperatura ne pade pod ledišče (svetle kleti, garaže, zimski vrtovi ali zastekljeni balkoni). Gomolji naj bodo nasuti v zaboje v eni, največ dveh plasti, saj se bodo le tako na njih razvili kratki (do 2 cm dolgi) in močni poganjki temno zelene oz. vijoličaste barve (odvisno od sorte).
Le tako se oblikujejo svetlobni kaliči, ki so dovolj zbiti in trdni, da se ob saditvi ne polomijo. Zgodnje sorte nakaljujemo pri višjih temperaturah, s čimer dosežemo, da kali manj očes, zato na njivi izraste manj stebel in se oblikuje manjše število gomoljev, ki pa so debelejši in zgodnejši. Brsti naj zrastejo do 10 ali 15 mm, nič pa ni narobe, če so daljši (do 2 cm).
Nakaljevanje pri nižjih temperaturah priporočamo predvsem za poznejše sorte - nakaljevanje traja dlje časa in vzkali več očes. Gomolje lahko namestimo tudi na šotno podlago in jih dva tedna pred sajenjem navlažimo, kar povzroči rast korenin. Na trgu obstajajo tudi nova pakiranja semenskega krompirja v platojih, ki so že pripravljena za pravilno nakaljevanje.
Gomolji z dolgimi, raztegnjenimi, svetlimi oz. belimi poganjki (cimo) za saditev niso primerni oz. bo pridelek tako posajenega krompirja majhen. V takem primeru je najbolje, da cimo potrgamo in gomolje damo v ponovno nakalitev, v pogoje kot je napisano zgoraj. Seveda bo takšen krompir slabše obrodil, saj je bila hrana, nakopičena v gomoljih, porabljena za poganjke, ki jih potem odstranimo oz. se ob sajenju polomijo.
Rezanje gomoljev
Rezanje gomoljev zaradi nevarnosti širjenja bolezni na semenske gomolje odsvetujemo. Če se vendarle odločimo za rezanje debelejših gomoljev, jih prerežemo na dva dela pokončno (od apikalnega dela do stolonovega dela gomolja), ne kar povprek. Rezane dele potresemo s fungicidom, nož pa po vsakem prerezanem gomolju razkužimo v alkoholu.
Sajenje krompirja
Čas sajenja
Krompir sadimo, ko se zemlja primerno osuši in segreje vsaj na 8 °C. Za zelo zgodnje sorte krompirja je temperatura zemlje lahko za kakšno stopinjo nižja. S sajenjem pričnemo, ko so tla ogreta na 10 do 12 stopinj C. Običajno se tla primerno ogrejejo v marcu ali aprilu, kar je odvisno od nadmorske višine in regije. V hladnejšem podnebju običajno sadimo krompir od sredine do pozne pomladi. Le če bomo nasad prekrili s prekrivno tkanino, lahko sadimo tudi prej, na Primorskem pa je sajenje mogoče nekoliko prej.
Globina in razmik sajenja
Globina sajenja je razdalja med vrhom gomolja in površino tal. Semenski krompir posadimo v brazdo, globoko okoli 15 centimetrov. Plitvo sajenje pomeni debelino plasti tal, ki pokriva gomolje od 0 do 2 cm, srednje globoko sajenje od 2 do 5 cm in globoko sajenje več kot 5 cm. Plitvo sajenje priporočamo, ko sadimo fiziološko stare, slabo skladiščene gomolje, pri nizki temperaturi tal, v krajih z obilo padavin, na zelo vlažnih, težkih tleh in pri sortah, ki tvorijo gomolje globoko.
Na splošno velja: Čim drobnejši so semenski gomolji, težja kot so tla in višji kot so grebeni, tem plitveje sadimo. Tla morajo biti dovolj vlažna in globoka, da lahko napravimo primerne grebene. Pri manjših pridelovalcih (vrtičkarjih) se pogosto opaža pregosto sajenje krompirja, kar vodi do manjšega pridelka, drobnejših gomoljev in večje izpostavljenosti glivičnim boleznim. Zgodnje in zelo zgodnje sorte krompirja sadimo bolj skupaj, medtem ko srednje pozne in pozne sorte sadimo na širšo razdaljo v vrsti in med vrstama.
Pri normalni debelini 35-55 mm sadimo od 3,5 do 5 gomoljev na kvadratni meter, odvisno od pričakovanega števila in debeline gomoljev pri posamezni sorti ter od bujnosti rasti. V praksi to pomeni okoli 25 kg semena na 100 m² oziroma 2,5 kg semena na 10 m² za manjše pridelovalce.
Na gredi širine 100 cm ga sadimo v dveh vrstah z medvrstno razdaljo 60 cm. Na gredi širine 75 cm imamo dve možnosti: če bomo hitro pobirali mlad krompir, potem stisnemo 2 vrsti na medvrstni razdalji 45 cm. Če pa ga bomo posadili za skladiščenje, se držimo priporočene razdalje ter sadimo v eno vrsto. V tem primeru imamo slab izkoristek prostora, saj če h gredi prištejemo še vrtne poti, dobimo kar 120 cm razmaka. Pri vseh drugih zelenjavah je greda širine 75 cm idealna za delo, le pri krompirju »ne gre skozi«.
Priporočila za gostoto sajenja
Za manjše površine je pomembno, da krompirja ne sadimo pregosto, da zagotovimo dovolj prostora za rast in zmanjšamo tveganje za bolezni.
| Površina | Število gomoljev (zgodnji krompir) | Količina semena (kalibraža 35-55 mm) |
|---|---|---|
| 5 m² | 33 gomoljev | približno 2,5 kg |
| 10 m² | 66 gomoljev | približno 5 kg |
| 100 m² | 350-500 gomoljev | približno 25 kg |
Na splošno velja, da sadimo od 3,5 do 5 gomoljev na kvadratni meter, odvisno od sorte in želene velikosti gomoljev.
Metode sajenja: Klasični in francoski način (pod slamo)
Klasični način sajenja
Pri klasičnem načinu sajenja je treba tla pripraviti z oranjem. Razdalja med grebeni je približno 60 cm. Grebene vrtičkarji največkrat oblikujejo ročno, lažji in hitrejši način je priprava jarkov s frezo in plugom. Pri tem načinu za sajenje porabite nekoliko več moči. Pridelek je tudi bolj varen pred glodalci.
Semenski krompir posadimo v brazdo, globoko okoli 15 centimetrov. Okoli vsakega posameznega gomolja potresemo 2 žlici gnojila z nizko vsebnostjo dušika in visoko vsebnostjo fosforja. Nato brazdo zakrijemo z zemljo in zalijemo.
Francoski način sajenja (pod slamo)
Za sajenje krompirja pod slamo, imenovanem tudi francoski način, ni treba pripravljati tal za sajenje z oranjem, ampak samo površinsko rahljati. Gomolje krompirja položimo na tla in jih zastremo s 30 cm plastjo slame. Pred zastiranjem pognojimo tla z organskim gnojilom v obliki pelet (npr. konjski gnoj v obliki pelet). Na začetku je greben slame visok pol metra, po prvem močnejšem deževju pa se slama poleže. Če je slama povsem pri tleh, jo je treba dodati pred razraščanjem nadzemnega dela.
Pri francoskem načinu sajenja ni potrebe po osipavanju ali okopavanju. Debel sloj slame zaustavi rast plevelov. Krompir, ki ga sadimo pod slamo, je zelo enostavno pobirati, saj so gomolji ob spravilu brez zemlje, lepega videza, zdravi in kakovostni. Ta način pridelave krompirja priporočamo vsem, ki si želite olajšati delo s krompirjem.
Pripravimo sadilni jarek (ali dva), ki je pri kompostni zastirki plitek, globok le 10 cm. Nakaljene gomolje v vrsti položimo na razdalji 30 cm in pazimo, da ne poškodujemo nakaljenih poganjkov, ki jih obrnemo navzgor. Gomolje na gredi zagrnemo le 2 do 3 cm na debelo in gredo takoj pokrijemo s kopreno. Pri plitki saditvi nakaljenih gomoljev v kompostno zastirko krompir odžene hitro. Ravno nakaljeni gomolji in plitka zasaditev so največja razlika med klasično njivsko pridelavo, kjer krompir kar »mečejo« v več kot 20 cm globoke jarke, in pri tem traja mesec dni, da iz tal požene krompirjeva cima.
Nega krompirja med rastjo
Krompirju na vrtu navadno namenimo celo gredo, zato ga z drugo zelenjavo ne kombiniramo. Pred spomladansko pozebo ga obvezno zaščitimo s prekrivanjem s kopreno. Nadzemni del rastline je občutljiv na pozebo, vendar se brez težav obraste, če rahlo pomrzne. Med rastjo zgodaj spomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti. Kopreni odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter obtežimo.
Krompir med rastjo redno okopavamo in odstranjujemo plevel. Najkasneje v sredini maja, ko odstranimo vrtno kopreno, ga dodatno osipamo. S tem zaščitimo gomolje pred izpostavljenostjo svetlobi, da ne pozelenijo, saj zeleni postanejo zaradi razvoja klorofila. Krompirja na vrtu brez prekopavanja ne osipamo z zemljo, temveč gredo in s tem zelen nadzemni del krompirja zastremo z 20 do 30 cm debelo zastirko iz slame, listja ali osušenega travnega odkosa. Lahko si pripravimo tudi mešanice teh organskih materialov. Plevel povzroča težave po vzniku krompirja pod prekrivko.
Zaščita pred škodljivci in boleznimi
Posevek krompirja je potrebno pravilno gnojiti in do spravila vzdrževati brez bolezni in škodljivcev.
Koloradski hrošč
Krompir lahko napadejo ličinke koloradskega hrošča, ki se prehranjujejo z listi in tako zmanjšujejo pridelek. Ob manjših napadih ličinke pobiramo ročno. Koloradski hrošč je slab letalec in se do posevka premika bolj po tleh kakor z letenjem. Če sadite krompir samo na sosednjo gredo, naj bo med njima jarek, ki ga prekrijte s folijo; v tem jarku jih bo veliko obtičalo. Hrošče lahko pobiramo tudi tako, da pod rastline postavimo rjuho ali kaj podobnega in rastlino samo močno stresemo. Večje površine ekološki kmetje tudi posesajo. Izkušnje kažejo, da vrtovi brez prekopavanja in zastrti s kompostno zastirko lahko zmanjšajo pojav koloradskega hrošča.
Strune in bramor
Gomolje lahko zajedajo strune ali bramor. Za zaščito pred strunami se lahko uporablja vaba, ki prinaša dolgotrajno in okolju ter ljudem prijazno rešitev. V pokrov vabe namestimo ampulo s feromonom (ampule ne smemo odpirati!). Vabo zakopljemo do navoja na vrt, ena vaba zadostuje za celoten vrt. Feromon - spolni hormon - v ampuli privablja odrasle samčke hrošča pokalice v vabo. Ker so hrošči slabi letalci, iz vabe ne morejo izleteti, s tem pa preprečimo nastanek nove generacije ličink - strun. Rešitev pa ni tako preprosta, saj ima hrošč dolg razvojni krog. Ličinke potrebujejo za razvoj od jajčeca do levitve v odraslega osebka več let, običajno med 3 in 5 leti. Zato bodo v tleh ostale ličinke iz preteklih let, ki pa nam bodo še vedno delale škodo. Zanje se poslužujemo postavljanja prerezanih jabolk itd. Feromon v vabi deluje do 3 mesece, nakar zamenjamo samo staro ampulo z novo feromonsko vabo.
Krompirjeva plesen in druge bolezni
Prizadene ga lahko krompirjeva plesen Phytophthora infestans, bela noga, navadna krastavost. V vrtu in na polju je za dober pridelek treba izvajati redno zaščito proti krompirjevi plesni. Če je nasad krompirja okužen s krompirjevo plesnijo in gomolji že gnijejo, krompirja ne izkopljemo, da ne povečamo škode.
Krompir Arrow - najbolj zgodnja sorta v Sloveniji
Sorte krompirja in njihova izbira
Sorte krompirja izberemo glede na okus, pridelek, zgodnost in odpornost na bolezni. Danes so na voljo tudi sorte nove generacije, ki so odporne na najbolj nevarno bolezen krompirja - plesen. Odpornost pri sortah krompirja nove generacije izhaja iz divjih vrst krompirja, ki jih več let selekcionirajo in oprašujejo z gojenimi jedilnimi sortami. Izjemno odpornih sort krompirja si želi vsak vrtičkar, zato jih posadite tudi v vaš vrt ali njivo. Najbolj so primerne za vrtičkarje ekološke sorte krompirja. Vse predstavljene sorte krompirja so testirane v Sloveniji na treh do štirih lokacijah.
Zgodnje in srednje zgodnje sorte
- Arrow: Najzgodnejša sorta krompirja v Sloveniji, pobiramo jo že 60 dni po sajenju. Zelo priljubljena pri vrtičkarjih, ker zagotavlja visok pridelek prvega krompirja in se hkrati dobro skladišči. Kakovostni beli gomolji z dobro odpornostjo na bolezni, primerni za kuhanje in pečenje. Sadimo jo v zemljo, ogreto na 8 °C.
- La Strada: Srednje zgodnja sorta, ki zelo hitro polni zelo velike okrogle gomolje. Odlična izbira za tiste, ki prodajajo prvi zgodnji krompir na tržnici, in nadomešča sorto Maris Bard. Ima odlično dormanco in se dobro skladišči. Pobiramo jo 70 do 85 dni po sajenju. Pridelovalci so ugotovili, da nas razveseli z obilnim pridelkom tudi v stresnih klimatskih razmerah.
- Constance: Srednje zgodnja sorta s srednjo vsebnostjo suhe snovi, ki daje zelo prijeten okus. Vsestransko uporabna v kuhinji in pogosto ocenjena kot najbolj okusna. Ima pozno dormanco, kar pomeni, da lahko v kleti ostane tudi do pozne pomladi, kar za srednje zgodnje sorte ni pogosto.
- Esmee: Srednje zgodnja sorta z zelo velikim nastavkom gomoljev (okrog 15), ki imajo plitva očesa. Najbolje uspeva na lahkih in prodnatih tleh.
- Twister: Sorta, ki jo z vrta poberemo 75 dni po sajenju, s čimer se na vrtu hitro sprosti prostor za poletne vrtnine.
- Maris Bard: Bela sredica, podolgovati gomolji in zanesljiva rast. Odlična odpornost in zelo dobro skladiščenje. Primerna za kuhanje in pečenje.
- Arielle: Rumeno meso in privlačni gomolji za zgodnje uživanje. Primerna za pečenje.
- Kresnik (Kifeljčar): Tradicionalna slovenska sorta tipa kifeljčar z odličnim okusom. Primerna za pečenje in mladi krompir. V Sloveniji je najbolj poznana in priljubljena sorta.
- Jana: Priljubljena domača sorta, primerna za zgodnji izkop. Primerna za pečenje in mladi krompir.
- Agata: Nezahtevna sorta, odlična za ekološko pridelavo.
- KIS Kokra: Sorta, za katero je na voljo tudi ekološko seme krompirja, vzgojeno na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Mostah pri Komendi.
Srednje pozne in pozne sorte
- Alouette: EKO sorta, imuna na krompirjevo plesen (biološko/organsko seme). Zagotavlja dobre in kakovostne pridelke jedilnega krompirja, pri njej ni treba uporabljati zaščitnih sredstev v vrtu.
- Carolus: Srednje pozna EKO sorta, imuna na plesen na listih in gomoljih. Prepoznamo ga po značilnih rdečih pikah. Pobiramo jo 85 do 110 dni po sajenju.
- Manitou: Sorta, ki dobro raste tudi pri visokih temperaturah in je enostavna za vzdrževanje, če skrbimo za preprečevanje razvoja krompirjeve plesni.
- Rudolph: Srednje pozna sorta, ki uspešno nadomešča sorto Romano. Zelo razširjena v tržni pridelavi v Sloveniji, povpraševanje se povečuje zaradi dobrega skladiščenja in visokega deleža suhe snovi. Gomolji v kleti zdržijo do pozne pomladi. Manj občutljiva na plesen in ima globok koreninski sistem, ni občutljiva na poletno sušo. Pobiramo jo 110 do 130 dni po sajenju.
- Gatsby: Zelo perspektivna srednje pozna sorta, ki jo na Škotskem uporabljajo za bio pridelavo. V Sloveniji zagotavlja odličen pridelek, saj je bolj odporna na plesen, krastavost in črno nogo.
- Fianna: Krem belo meso in lepi ovalni gomolji. Primerna za skladiščenje in kuhanje.
- Bistra: Zanesljiva sorta z dobro obstojnostjo. Primerna za skladiščenje in pečenje.
- Kis-Sora: Odlična za dolgotrajno shranjevanje.
- Markies: Svetlo rumeno meso in kakovostni gomolji.
Pobiranje in shranjevanje krompirja
Pobiranje
Prvi mladi krompir pobiramo od konca maja ter vse do začetka julija. To počnemo postopoma, kolikor ga potrebujemo za pripravo jedi. Najbolje je, da od strani odgrnemo zastirko in z roko v (rahli) kompostni zastirki poiščemo primerno velike gomolje. Od ene rastline vzamemo en ali dva krompirja in se tako pomikamo od rastline do rastline po celi gredi. Ker ne odstranimo cime in rastlini pustimo druge manj razvite gomolje, bo krompir rastel še naprej. Načeloma lahko pobiramo gomolje, ki so veliki kot žogica za golf, užitni so pa tudi manjši.
Zadnje pobiramo, ko zeleni deli krompirja porumenijo in se poležejo. Pri sajenju pod slamo (francoski način) nadzemni del pokosimo, slamo pa enostavno in hitro odmaknemo. Ker tal ne prekopavamo, tudi pri pobiranju pridelka skrbimo za čim manj motenj v strukturi tal. Najprej s celotne grede odstranimo debelo poletno zastirko, s katero smo krompir »osipali«. Nato primemo vsako krompirjevo cimo posebej in jo izpulimo skupaj z gomolji. Nekaj gomoljev še ostane v tleh in ker smo ga sadili plitko, jih tudi zelo hitro najdemo in tal ne prekopavamo.
Shranjevanje
Najprimernejša temperatura za daljše skladiščenje krompirja je okrog 6 stopinj C.
Posevek krompirja je potrebno pravočasno izkopati (v fazi tehnološke zrelosti - to je, ko se krompirjeva cima posuši in je seveda zdrava, ne da se posuši od bolezni) in nato tudi pravilno shraniti v primernih prostorih (kleteh).
Kolobarjenje po krompirju
Po spravilu zgodnjega krompirja se na vrtu hitro sprosti prostor za setev in sajenje radiča, endivije, črne redkve in ostalih vrtnin. Za zgodnjim krompirjem lahko sadite tudi brstični ohrovt, glavnati ohrovt, listnati ohrovt in zelje.