Zelena solata (Lactuca sativa) je zelenjava, razširjena po vseh celinah, ki je po mnenju strokovnjakov potomka pripotne ločike (Lactuca serriola L.), njena domnevna pradomovina pa je Sibirija. Že v antiki so jo cenili ne le kot povrtnino, temveč tudi kot zdravilno rastlino. Hipokrat je zapisal, da solata deluje kot blago narkotično sredstvo, zato so jo Grki gojili za uspavanje in umirjanje. Stari Rimljani so njen sok uporabljali kot losjon proti sončnim opeklinam, liste pa so dajali na vnete in gnojne rane. Solata je tako obnorela celo cesarja Dioklecijana, da je raje gojil solato, kot pa vladal.
Sorte in pridelava zelene solate
Danes poznamo preko sto vrst solate, ki se razlikujejo po zunanji podobi in jih poimenujemo glavnata, berivka, rezivka, stebelna, mehka, rjavka, kodrasta, kristalka, ledenka in druge. Solata uspeva po vseh celinah v zmerni klimi. Njena pridelava je razmeroma enostavna, vendar sta kvaliteta in biološka vrednost zelo odvisni od intenzivnosti pridelave in časa skladiščenja. Domači pridelek s preverjenim poreklom je pomemben podatek, saj je najbolje, če njivo osebno poznamo.
Optimalni pogoji za rast
- Solati ugajajo vsi tipi zemlje, najraje ima srednje težko, globoko, svežo, rodovitno in propustno zemljo.
- Ne prenaša dobro kislih tal in suše.
- Pomembno je, da poleti solato zalivamo le zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se tla že nekoliko ohladijo. Pri namakanju z razpršilniki namakamo le zjutraj. Zaliti je potrebno do globine 15 cm, da solata ne uhaja v cvet.
Setev, sajenje in gnojenje
Nikoli ni prepozno za setev solate na domačem vrtu, saj nam ta lahko uspeva čez celotno leto. Dobro uspeva tudi v koritih na balkonu in v senčnih legah. Solata je enoletnica, ki zraste do 30 centimetrov v višino in širino. Prvič naj bi jo zasadili Egipčani, ki so sprva iz semen pridelovali olje in šele kasneje začeli uporabljati tudi liste. Listi so po navadi zeleni, nekatere sorte pa imajo lahko celo vijolično rdečkaste liste.
- Setev: V rastlinjaku od meseca januarja, na prostem marca. Neposredno setev lahko opravimo kadarkoli od konca marca do konca avgusta.
- Sajenje: Sajenje se izvaja v oblačnih dneh, najbolje zvečer, v razdalji od 35 do 45 cm med sadikami. Solato lahko posejemo v sadilne vreče, posode, korita ali lončke. Na dno posode nasujemo nekaj gramoza ali glinoporja, rahlo potlačimo, da se seme sprime s podlago. Posodo pokrijemo s prozorno folijo ali steklom. V času kalitve posode ne izpostavljamo direktnemu soncu.
- Pikiranje: Približno 5-10 dni po setvi je čas za pikiranje. Presadimo jih v posamezne sadilne enote, na temperaturo 18-22°C.
- Presajanje na prosto: Praviloma na prosto sadimo od sredine marca do sredine septembra. Ko sadike oblikujejo od 4 do 6 listov, so pripravljene na presajanje. Presajamo jih v vlažnem vremenu, na sadilno razdaljo približno 20 centimetrov. Pri zgodnjih sajenjih posajene sadike obvezno pokrijemo s kopreno.
- Gnojenje: Solate praviloma ni potrebno gnojiti. Za gnojenje solate lahko uporabite 100% naravno, granulirano BIO organsko gnojilo, ki upošteva tudi okoljski vidik.
Škodljivci in zaščita
Bolj kot bolezni, so pri solati težavni škodljivci, predvsem polži, strune in voluhar. Proti polžem lahko solato obvarujete z bio sredstvom, ki polže privablja s slastnim okusom in jih odvrača od gojenih rastlin.
Izbor sort
Zelena solata je najbolj razširjena enoletna vrtnina z razmeroma kratko rastno dobo. Predstavlja izjemno zdrav obrok in ne potrebuje veliko prostora in časa. Pomembno je, da pri nakupu semen smo pozorni na temperature, na katere so solate lahko občutljive.
- Rozetaste solate: Ne tvorijo glav, ampak izraščajo iz rozet. Pridelek nabiramo prej kot pri glavnatih solatah in ga lahko imamo enakomerno skozi daljše obdobje.
- Glavnate solate: Tvorijo glave, ki jih delimo na mehkolistne maslenke in najbolj priljubljene krhkolistne kristalke.
- Slovenska avtohtona sorta: Krhkolistna solata s čvrstimi rumeno zelenimi glavicami z valovitimi in nazobčanimi listi.
- Zimska krhkolistna solata: Spomladi oblikuje hrustljave rumeno zelene glave, tolerantna na stresne pogoje rasti. Namenjena je za vzgojo tudi v neogrevanih plastenjakih ali na prostem, za boljše prezimovanje pa jo prekrijemo.
- Solate tipa Gentila: Lepa zelena barva za proizvodnjo na prostem, listna rozeta je fleksibilna, trpežna, močna in neobčutljiva na uhajanje v cvet.
- Solata tipa maslenka puterca: Mehkolistna zelena solata svetlo zelenih listov.
- Rdeče solate: Rdeča mehkolistna glavnata solata z tankimi in okusnimi listi. Rdeča solata Gentila s temno rdečimi listi, primerna za pomlad in jesen.
- Solata "hrastov list": Listi, ki spominjajo na ameriški hrast, so krhki, zeleni ali temno rdeči do bordo barve in zelo okusni. Listov ne režemo, ampak jih obtrgujemo, da se rastlina lahko obnavlja.
- Baby Cos solata: Majhna in kompaktna solata, zelo hitro raste, odličnega okusa in atraktivne barve. Lahko se uporablja kot samostojna solata, dekoracija ali za pripravo poletnih prigrizkov.
Zdravilne lastnosti zelene solate
Solata je zelenjava, ki brez vsakih stranskih učinkov pomaga pri zdravljenju nevroz in depresij, blaži bolečine, pomaga pri nespečnosti, razdražljivosti in krčih. V telo prinese zadosti mineralov ob različnih shujševalnih dietah, zmanjšuje žejo, povečuje volumen blata, olajša praznjenje in gibanje črevesja, odpravlja krče pri obolenju dihal, umirja srčni utrip, krepi izločanje seča ter tako pomaga pri revmatizmu in zniževanju krvnega sladkorja, pospešuje izkašljevanje sluzi, pomaga pri delovanju jeter in ledvic. Za zdravljenje jemo solato do štirikrat dnevno, večje porcije, lahko tudi pred spanjem. Solatni sok uživamo prav tako do štirikrat dnevno.
Hranilna in mineralna sestava
Njena biološka vrednost je največja, ko se znajde na krožniku takoj, ko smo jo prinesli z vrta. V dobrih treh urah se njena živost prepolovi. V dneh, ko na vrtu kar kipne in ne moremo pojesti vse, je izvrsten vir za sveže stisnjen sok, ki ga lahko izboljšamo s korenčkovim sokom. Solata je bogat vir vitaminov, rudnin in antioksidantov.
Mineralna sestava solate se giblje nekako v naslednjem razmerju:
- 38 % kalija
- 15 % kalcija
- več kot 5 % železa
- več kot 5 % magnezija
- okoli 9 % silicija
Posebna minerala v solati sta tudi fosfor in žveplo, ki sodelujeta v presnovi možganov in tako vplivata na mnoge živčne težave, saj sta v taki surovi obliki pripravljena za takojšen vstop v presnovni cikel. Silicij vpliva na obnovo kože, vezivnega tkiva in las. Vsakodnevno pitje soka ob dodatku korenčkovega soka zagotavlja obnovo lasišča in prenehanje izpadanja las.
Vitamini in antioksidanti
Solata vsebuje cel spekter vitaminov: A, B1, B2, B6, C, D, E (močan antioksidant), beta karotenoide, nikotinsko in folno kislino, antociane in flavonoide. Odvisno od intenzivne pridelave pa lahko vsebuje tudi manj zaželene snovi, kot so nitriti, ki jih dobro pognojena solata iz rastlinjakov lahko vsebuje nekajkrat več kot naravno pridelana, z ustrezno manj zdravilnih snovi.
Folna kislina (vitamin B9) pomaga ohranjati dobro razpoloženje in zdravi depresijo. Zagotavlja mentalno čilost in bistri misli tudi v visoki starosti. Novejše raziskave uvrščajo vitamin B9 med snovi, ki preprečujejo mnoge bolezni, varujejo pred kapjo, srčnim napadom in rakom. Pomanjkanje povzroča čustveno nestabilnost, nezbranost, ujetost vase in pomanjkanje samozaupanja pri mladih in v zreli dobi, še zlasti pri moških. Zadostne količine folne kisline v krvi lahko zmanjšajo ali celo zaustavijo napredovanje predrakavih celic, kar velja tudi za pljučnega raka, raka na požiralniku, dojkah in debelem črevesju. Ženske, ki jih ogroža visok krvni tlak, lahko z uživanjem zadostnih količin folne kisline tveganje zmanjšajo kar za 46 odstotkov.
Klorofil in druge učinkovine
Solatni mleček vsebuje snovi, podobne opiju, le mnogo blažje in nestrupene, zato deluje pomirjevalno. Glavne sestavine mlečka so laktuin, laktucerin, laktucin in še nekatere, ki ne povzročajo zasvojenosti. Največ mlečka je v korenini, listnih rebrih in mlajših rastlinah. Čeprav vsebuje 95 % vode, to na njeno hranilno in zdravilno vrednost ne vpliva, saj je dragocena mešanica mineralov, vitaminov in zdravilnih učinkovin.
Klorofil, ki obarva solato, spada med antioksidante in uravnava dejavnost srčne mišice. Lutein in zeaksantin sta še močnejša antioksidanta in preprečujeta degeneracijo rumene pege. Laktukaksantin v solati zavira delovanje virusa Epstein-Barr, ki povzroča infekcijsko mononukleozo. V mlečnem soku solate so tudi kavčuku podobne snovi: laktuin, grenčina laktucin, latucerin in laktukopikrin, ki pomirjajo, delujejo blago analgetično in sedativno.
Klorofil je izredno koristen za našo kri, srce in ožilje, saj uravnava srčno mišico, krepi dejavnost srca ali pa ga umiri, ko je to potrebno. Kot antioksidant ščiti celice pred prostimi radikali in oksidacijo. Je odličen za razstrupljanje, čiščenje organizma in pomaga izločiti težke kovine, kot so baker, živo srebro in aluminij. Listna barvila v solati učinkujejo poživljajoče, proti krčem in znižujejo pritisk.
Učinek na telo
Solata prehranjuje in vpliva na naše telo od las, kože, mišic, živčevja, celotnega prebavnega trakta, pomaga jetrom in ledvicam pri razstrupljanju. Skrbi za kislinsko-bazno ravnotežje v črevesju in tako podpira koristno mikrofloro v debelem črevesu. Celuloza v solati v prebavilih nabrekne, veže nase strupe in povečuje ter mehča blato, zato je pri zaprtju nepogrešljiva. Z mineralno sestavo vpliva na obnavljanje krvi, saj je bogat vir železa. Ker je železo najaktivnejši element v telesu, ga je potrebno pogosteje obnavljati. Skladišči se v jetrih in vranici, kjer je na voljo ob hitri nenadni potrebi.
Presna solata vsebuje malo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. V terapevtske namene so jo uporabljali celo pri odpravljanju posledic radioaktivnega sevanja. Lastnosti živila po kitajski tradicionalni medicini so:
| Živila | Okus | Učinek |
|---|---|---|
| Solata (zelena) | Sladka in rahlo grenka | Spodbuja prebavo in delovanje jeter, ter zmanjša zakisanost telesa |
Uporaba solate v prehrani
V prehrani solato uživamo svežo, v kombinaciji z drugimi zdravilnimi rastlinami in zelišči, kot so česen, čebula, peteršilj, kalčki, regrat, motovilec, radič, zelje, redkvica. Domišljija ima pri tem prosto pot. Začinimo jo lahko z različnimi zeliščnimi kisi, različnimi olji, kislo smetano, orehi in še kaj. Lahko ji dodajamo prav vsa živila - od mesa, mlečnih izdelkov, ogljikovih hidratov, sadja, zelišč. Z dodatki seveda solati dodamo prehransko in kalorično vrednost. Odvisno, ali jo uživamo kot samostojen obrok ali kot dodatek. Francozi jo najraje pojedo pred ostalimi jedmi.
Recepti z zeleno solato
Zelena solata z gorgonzolo in parmezanom
Zeleno solato dobro operemo in osušimo. V posodico damo strt česen, kis, sok pol limone, olivno olje, gorčico, malo zmečkane gorgonzole, sol in poper, dobro premešamo in prelijemo preko solate. Parmezan narežemo na zelo tanke rezine in ga potresemo po solati. Vse skupaj dobro premešamo.
Z rukolo in paradižnikom
Solato očistimo, operemo, dobro odcedimo in natrgamo na manjše koščke. Paradižnik operemo in narežemo na rezine, rukolo operemo. Vse skupaj dobro premešamo in solimo, dodamo olivno olje in kis ter še enkrat premešamo.
S kruhovimi kockami in tuno
Zeleno solato operemo in narežemo ter postavimo v hladilnik. Kruhove kocke pokapljamo z olivnim oljem in pečemo v ponvi, da porumenijo. Češnjev paradižnik narežemo na plovičke. Tuno nadrobimo na kocke. Zmešamo vse sestavine za preliv (sok limone in vode, sol, olivno olje) in jih damo v mešalnik z malo svežega timijana ali origana. Tekočo omako prelijemo po solati. Po vrhu potresemo popečene kruhove kocke.
Hranilne vrednosti endivije (surova) na 100g živila:
- Energija: 17 kcal
- Maščobe skupaj: 0.2 g
- Holesterol: 0 mg
- Ogljikovi hidrati skupaj: 3.35 g
- Beljakovine: 1.25 g