Pikiranje ali razsajevanje paradižnika je eden najpomembnejših ukrepov pri gojenju zelenjave. Namen pikiranja je pridelava kvalitetnih sadik zelenjave, saj malim sadikam zagotoviti dovolj veliko prostora, svetlobe in hranil, da bodo zrasle velike in močne pred presaditvijo na prosto. Ker semena za kalitev v prvi fazi posadimo na gosto v večjo sadilno posodo, rastline kasneje razsadimo vsako v svoj lonček. Ni je čez doma vzgojene sadike, še posebej, ko jih vzgajamo iz lastnih semen ali izbranih sort.
Pomen in postopek pikiranja paradižnika
Kdaj in zakaj pikiramo paradižnik?
Paradižnike pikiramo, ko se na sadikah pojavijo prvi pravi listi. Pravi čas je tudi, ko se klična lista postavita v vodoraven položaj in rastlina še nima razvitih prvih pravih listov. Pikiranje za rastline pomeni STRES, ki lahko povzroči začasni zastoj rasti, skrajšanje in debelenje stebla ter večjo dovzetnost za bolezni. Kljub temu velja, da rastline ob presajanju doživijo majhen šok, a kasneje bolje rastejo. Ta izrazita koreninska gruda se kasneje izplača in ohranja vitalnost odraslih paradižnikov.
Priprava substrata in orodja za pikiranje
Za pikiranje potrebujemo tanjšo paličico, zemljo in lonce s premerom dobrih deset centimetrov. Majhne lončke, ki imajo premer dobrih deset centimetrov, napolnimo z zemljo za seme ali zelišča. Zemlja, ki jo uporabimo za pikiranje, naj bo nekoliko bolj skopa s hranili, saj se na ta način spodbuja rast in razvoj korenin. Dobro razvejan koreninski sistem je nujen, da rastline nato dobijo dovolj hranil. Izbira kvalitetnega substrata je ključna pri vzgoji lastnih sadik! Sam imam rad s hranili polne in vlago zadržujoče substrate. Substrat ne sme vsebovati zračnih mehurčkov in mora biti čvrst. Zato ga vedno stisnemo ob dno lončka z dvema prstoma in hkrati naredimo še luknjo za rastlino.
Pomembno je, da je substrat topel! Nikoli ne pikiramo rastlin v mrzel substrat. Substrat za presajanje ali kompost vzamemo iz kleti nekaj ur pred delom in ga postavimo v ogrevan prostor (npr. kurilnica, predprostor) ali celo nad radiator, da se ogreje. Tudi voda, s katero zalivamo, naj bo mlačna. Zalijemo pred pikiranjem, ko je substrat že v lončkih, da nam vodni curek ne uniči in prestavi sveže prepikiranih rastlin.
Postopek pikiranja
Lončke napolnimo z zemljo in z vbodno palico izvrtamo nekaj centimetrov globoko luknjo - dovolj globoko, da se sadike popolnoma prilegajo. Vse rastline (razen zelene) pikiramo globoko, vse do kličnih listov. Še posebej če so se mlade rastline na toplem malenkost pretegnile. Za močnejše korenine ga ob vsakem presajanju posadimo globlje, a tako, da so prvi listi vsaj nekaj cm nad prstjo. Tako ostanejo sadike trdne in na steblu tvorijo tudi obilo korenin. Rastline ob prestavljanju prijemamo za zeleni del, saj so korenine nežne in se hitro poškodujejo. Načeloma rastline pikiramo samo enkrat, v redkih primerih pa večkrat. Ne pikiramo rastlin, ki presajanja ne prenašajo dobro, kot so buče, bučke, kumare, melone, lubenice, bob, grah, koruza - zanje semena sejemo takoj v končne lončke.
Vaše sadike paradižnika izgledajo napačno – vendar bodo kmalu eksplodirale od rasti
Nega po pikiranju in zmanjšanje stresa
Lončke s sveže razsajenimi paradižniki postavimo na svetel prostor v zaprtih prostorih ali v rastlinjaku, vendar ne neposredno na sonce. Šele ko rastline zrastejo in lahko absorbirajo dovolj vode, se lahko vrnejo na sonce. Prst v loncu naj bo vlažna, vendar ne mokra. Za zalivanje lahko uporabimo tudi pršilko. V tej fazi je NUJNO orositi in zaliti rastline z vodno mešanico organskih pripravkov brez karence. S tem rastlinam zagotovimo optimalen razvoj koreninskega sistema, zmanjšanje stresa in hitrejše prijemanje z novo podlago. Sadike bodo na začetku rasti manjše in bolj čokate z močno razvitim koreninskim sistemom, kar hitro nadoknadijo, saj prisotnost mikrohranil in aminokislin povečuje odpornost rastlin na bolezni, škodljivce in vremenske šoke.
Pravilno zalivanje paradižnika: Ključ do zdravega pridelka
Paradižnik je toplotno zahtevna vrtnina, ki jo lahko gojimo na vrtu, v posodah in v zavarovanih prostorih (rastlinjak). Je ena najbolj priljubljenih vrtnin - in tudi ena najbolj občutljivih, ko govorimo o zalivanju. Paradižnik, posajen na vrtnih gredah, v rastlinjakih ali v koritih, potrebuje določeno mero nege in pozornosti, da bo lahko lepo rastel in bogato obrodil. Preveč vode lahko povzroči pokanje plodov in gnitje rastlin, premalo vode pa upočasnjuje rast in zmanjšuje pridelek. Tudi pri zalivanju paradižnika se pogosto zgodijo napake, ki poškodujejo rastlino in lahko zmanjšajo letino. Z upoštevanjem nekaj preprostih nasvetov bo vaš paradižnik ostal zdrav in bo bogato obrodil.
Kdaj in kako pogosto zalivati?
Čas zalivanja ima pri paradižniku večjo težo, kot si marsikdo misli. Paradižnik zalivamo zjutraj, ko tla še niso ogreta in je tudi temperatura zraka nižja. Zgodaj zjutraj - med 5. in 9. uro - je idealen čas. Zvečer je prav tako sprejemljiv čas, še posebej v vročih poletjih. Popoldansko zalivanje - med 11. in 18. uro - je najmanj priporočljivo, saj se voda prehitro izhlapi, preden jo rastline lahko absorbirajo.
Rastline namakamo vsak tretji ali četrti dan in takrat tako obilno, da tla namočimo v globino vsaj 25-30 cm. Na novo presajene rastline, ne glede na to, ali jih gojite v loncih, visokih gredah ali na vrtu, sprva vsak dan zalivajte, da ustvarijo močne korenine. Zalivajte globoko na ravni tal, dokler vlaga ne doseže globine 20 cm. Ko se pojavijo prvi večji paradižniki in ti začnejo zoreti, še vedno nadaljujte z zalivanjem, vendar zmanjšajte količino vode, saj preveč vode v dozorevajočih plodovih povzroči gnilobo in pokanje paradižnikov.
Pravilna tehnika zalivanja
Pri paradižniku zalivanje ni stvar količine, temveč načina. Zalivanje vedno usmerjajte ob dno rastline, naj bo počasno in enakomerno. Rastline paradižnika vedno zalivajte samo na območju tal, neposredno ob spodnjem delu rastline. Izogibajte se močenju listov in plodov, saj to lahko povzroči razvoj bolezni, kot je krompirjeva plesen, ki se pojavijo, ko so rastline dalj časa vlažne pri temperaturah med 20 in 30°C. Plodovk nikoli ne zalivamo po listih.
Paradižnik je pri zalivanju izbirčen: voda mora biti mehka, brez apna in prave temperature (18-20 stopinj Celzija). Voda iz pipe je običajno prehladna, zato je priporočljiva uporaba deževnice oz. postane vode. Če paradižnike zalivate z zalivalko ali vrtno cevjo brez razpršilnega nastavka, običajno priteče precej močan curek vode. Uporabite nastavek, da bo curek nežen in usmerjen neposredno ob steblo, ali razmislite o kapljičnem sistemu, ki je odličen za redno, počasno in enakomerno zalivanje. Namakalni set lahko omogoči optimizacijo zalivanja ter prihranek pri porabi vode ter prihrani dragocen čas.
Koliko vode dejansko potrebuje paradižnik?
Rastline paradižnika potrebujejo 3-7 cm vode na teden. Kljub temu, da so veliki porabniki vode, je treba poudariti: več zalivanja ≠ boljši pridelek. Preveč vode povzroča razpokane plodove, izprana hranila in koreninske bolezni. Doslednost in način zalivanja sta pri tem pomembna, a veliko je odvisno tudi od zunanjih dejavnikov, kot so visoke temperature, količina padavin, močni vetrovi in vrsta tal. Paradižnik je najbolj občutljiv na pomanjkanje vode v času, ko nastavlja plodove. Če pride v tem času do pomanjkanja vode, se pridelek lahko občutno zmanjša. Za paradižnik je zato pomembna enakomerna oskrba z vodo.
Paradižnik ima dobro razvit koreninski sistem, ki lahko sega celo 150 cm globoko. Zemlja bi morala biti vseskozi vlažna do globine 30 cm. Bolje je zalivati 2x tedensko in obilno, kot vsak dan po malo.
Znaki pomanjkanja in presežka vode
Znaki, da rastline paradižnika potrebujejo vodo:
- Uveli ali povešeni listi in stebla.
- Listi se zvijajo navznoter.
- Zgornji 2 do 3 centimetri zemlje so prašni ali razpokani.
- Rast rastline in plodov se upočasni ali celo povsem ustavi.
- Spodnji listi postanejo rumeni.
Venenje listov je eden prvih znakov, da so vaši paradižniki žejni. Lahko je sicer tudi znak prekomernega zalivanja, zato pred zalivanjem vedno preverite vlažnost tal.
Znaki prekomernega zalivanja paradižnika:
- Uvel, povešen videz, rumeni listi in stebla.
- Izbokline na listih in izpadanje le-teh.
- Razpokani plodovi.
- Gniloba koncev cvetov in rjave korenine.
- Stoječa voda na dnu rastlin ali plesen na površini tal.
Zalivanje paradižnika glede na mesto gojenja
Količina vode je odvisna tudi od tega, ali paradižnik gojimo v loncu, visokih gredah ali na vrtu. V lončkih ali visokih gredah paradižniki potrebujejo več vode in pogostejše zalivanje - navadno enkrat ali dvakrat na dan. Pomembno je izbrati kakovostno zemljo, ki je dobro odcedna. Glinena tla in tista s težkim organskim materialom zadržujejo vlago dlje kot ilovnate mešanice. Na izsuševanje zemlje vplivata velikost in globina lončkov, zato pazite, da voda redno odteka skozi drenažne luknje.
Visoke grede so z vidika ohranjanja vlage za paradižnike bolj primerne kot lončki, vendar so tudi te še vedno omejene z velikostjo in globino. Dvignjena gredica z globino tal najmanj 40 centimetrov je najboljša za gojenje paradižnikov; uveljavljene rastline je treba v tem primeru zalivati 20-30 minut tri- do štirikrat na teden. Če gojite paradižnik v plitvejši gredici, vsak dan preverjajte, da ujamete zgodnje znake pomanjkanja vode.
Zastirka - skriti pomočnik pri ohranjanju vlage
Zastirka je preprost, a izjemno učinkovit način za zadrževanje vlage v tleh, zaščito pred izsušitvijo in celo zatiranje plevela. Pomembno je zastirko dodati šele, ko je zemlja ogreta (maj/junij), v debelini 2-5 cm.
Gnojenje in drugi pomembni ukrepi za vitalnost paradižnika
Paradižnik sadimo v globoka, humozna in s hranili bogata tla. Potrebuje veliko hranil. Gnojimo s preperelim hlevskim gnojem ali domačim kompostom, dognojujemo z gabezovo brozgo ali zastirko. Med mineralnimi gnojili izberemo tista z več kalija. Ob presajanju v sadilno jamico na vrtu ali v rastlinjaku lahko vmešamo tudi čajno žličko 100% organskega gnojila. Če je v tleh preveč dušika, rastline divjajo v rasti in slabše cvetijo. Paradižnik in druge plodovke so veliki porabniki kalija, zato jim ga je potrebno dodajati; znak za pomanjkanje kalija je rumen obroč na vrhu ploda.
Ko so plodovi še majhni, je priporočljivo listno gnojenje s kalcijem, predvsem v vročih in suhih poletjih, saj visoke temperature in neenakomerna oskrba z vodo otežijo transport kalcija po rastlini, četudi ga je v tleh dovolj. Rastlina tako ne uspe pripeljati kalcij od korenin do plodov, kar lahko povzroči odmiranje plodov (temna lisa) na dnu ploda. Zaradi tega vzroka se sušijo in propadajo tudi plodiči kumar in bučk. Zemljo okrog rastlin redno rahljamo, da zmanjšamo izhlapevanje, redno pa tudi odstranjujemo plevel.
Grmičast paradižnik sadimo med vrstami vsaj 50 cm, med rastlinami v vrsti vsaj 50 cm. Visoki paradižnik pa med vrstami vsaj 70 cm, med rastlinami v vrsti vsaj 70 cm. Za cepljene sadike dodamo 20 cm več. Visok paradižnik vzgajamo na samo enem steblu, odstranjujemo nova stebla, ki se pojavljajo ob listih, in v vlažnih poletjih odstranimo tudi nekaj listov. Ne pozabite, zalivanje je več kot le polivanje vode - je rutina, opazovanje in razumevanje rastlin. Pomni: čas + količina + tehnika + pozornost = uspeh.
Vaše sadike paradižnika izgledajo napačno – vendar bodo kmalu eksplodirale od rasti
tags: #zalivanje #pikiranih #paradiznikov