Slovenija je izjemno vodnata dežela z razgibanim reliefom, kar ustvarja idealne pogoje za nastanek slapov. Ti naravni pojavi nas pomirjajo, navdihujejo z romantiko in vzbujajo spoštovanje.
Kaj je slap?
Ni enostavno določiti, kaj pravzaprav je slap. V osnovi je vsak padajoč tok vode slap. Višina ni najpomembnejša - pomembna je tudi količina vode, ki pada. Če želimo slap opredeliti bolj natančno, se lahko naslonimo na tehnično definicijo: slap je potok ali reka, ki s stalnim vodnim tokom teče ali pada po pobočju z naklonom večjim od 45 stopinj. Padec mora biti enak ali višji od 5 metrov. Za slap višine 15 do 20 m bi rekli, da je že kar soliden in več kot le omembe vreden.
Slovenija - Dežela slapov: Raziskovanje in dokumentacija
Raziskovanje slapov v Sloveniji se je začelo že v zgodnjih osemdesetih letih, ko se je z veliko strastjo in vztrajnostjo začelo kartirati slapove po Sloveniji. Takrat so se uporabljali klasični topografski zemljevidi, ki so bili edino zanesljivo orodje za orientacijo v terenu. Ker digitalna fotografija še ni bila razvita, so se slapovi dokumentirali s klasičnimi fotoaparati na filmski trak. Filme so nato skenirali in kljub takratni skromni kakovosti in ločljivosti redno objavljali na medmrežju. Na podlagi teh terenskih raziskav se je rodila ideja o predstavitvi Slovenije kot Dežele slapov na internetu. Leta 1998 je bil projekt Slovenija - dežela slapov v večji meri dokončan. Od takrat se struktura projekta ni bistveno spreminjala, saj je že takrat zajemal obsežen nabor slapov z opisom, fotografijami in lokacijami. Projekt ni le zbirka podatkov - je povabilo k doživljanju narave.
Razpršenost slapov po Sloveniji
Slapovi so razpršeni po vseh slovenskih regijah: od alpskih dolin do kraških robov, od gozdnatih grap do podzemnih jam. Ta raznolikost pokrajine omogoča izjemno bogato izbiro destinacij za ljubitelje narave in slapov.
Slap Boka: Veličasten naravni pojav
Kaj pa bi rekli za slap, ki je tako širok in buči v več kot stometerskem padcu? Slap Boka je z višino zgornje stopnje 106 m in širino 18 m nedvomno najveličastnejši slap v Sloveniji in tudi v Evropi jih ni prav veliko, da bi se kosali z njim. Če prištejemo še 38 m visoko slapišče, v katero pada "uradni" del slapa, dobimo po višini najvišji slap v Sloveniji (višina 144 m). V najbolj sušnih obdobjih ima še zmeraj pretok dva kubična metra na sekundo, ob obilnejših deževjih pa naraste pretok na mogočnih sto kubičnih metrov na sekundo.
Kljub svoji mogočnosti žal ni tako znan kot Savica, Rinka ali Peričnik, čeprav bi lahko vse tri postavil drugega poleg drugega, jih po širini dodatno pomnožil s tri, pa bi "mogočnost" komaj zadostovala za eno samo Boko. Njegova neukročena moč in impresivne dimenzije ga postavljajo v sam vrh slovenskih naravnih znamenitosti.
Slap Boka, Waterfall Boka slovenia
Dostop do Slapa Boka
Dostop do Slapa Boka je enostaven in dobro urejen. Nahaja se 3 km od Bovca proti Žagi. Pri mostu, takoj čez hudournik Boka, je urejeno parkirišče. Čez cesto pridemo do makadamske poti, ki se že po 100 m razcepi:
- na pot čez hudournik (do zavarovane plezalne poti do bruhalnika nad slapom),
- ter na pot, ki vodi do gozda in nato po serpentinasti poti ob robu prepada proti Slapu Boka.
Slap imamo ves čas pred seboj, le pogled nanj se nam glede na vzpon spreminja, dokler se "ne postavi" pred nas in lahko uživamo v prekrasnem pogledu na ta veličasten slap. Za celotno pot od parkirišča do urejenega razgledišča je deset minut vzpona.