Kaj je sladki krompir in zakaj je poseben?
Poreklo, botanična klasifikacija in značilnosti
Sladki krompir, imenovan tudi batata (Ipomoea batatas L.), je večletna kultura, ki ni v sorodu z nam vsem poznanim krompirjem. Za njegovo ime so krivi angleško govoreči narodi, ki mu zaradi podobne oblike pravijo "sweet potato" oz. sladki krompir. Sladki krompir s svojim imenom malce zavaja, saj ne sodi v družino razhudnikov, pač pa v družino slakov. Izvira iz tropskih in subtropskih koncev, porekla srednje in južne Amerike.
Hranilna vrednost in zdravstvene koristi
Oranžno ali rumeno meso sladkega krompirja je sladkega okusa in je pomemben vir vitaminov A, B in C. Je poln kalija, betakarotenov, magnezija, fosforja, železa in biotina. Sladki krompir je primeren za diabetike in ima visoko prehransko vrednost; 200 g sladkega krompirja vsebuje toliko betakarotena kot 5 kg brokolija! V lupini sladkega krompirja obstaja tudi snov »cajapo«, ki po naravni poti znižuje holesterol in sladkor v krvi.
Enostavna vzgoja za vsakega vrtnarja
Ne glede na to, ali ste izkušeni vrtnar ali sveži začetnik, je vzgoja sladkega krompirja zelo enostavna in primerna za vsakogar. Sladki krompir potrebuje le minimalno nego in zagotovitev pravih pogojev. Skladiščenje je enostavno, pridelek pa izjemno bogat.
Priprava tal za bogat pridelek
Idealni pogoji za rast
Sladki krompir prihaja iz tropskih krajev, zato ljubi toploto, sonce, svetlobo in dobro odcedno zemljo. Lepe debele gomolje razvije v rahlih, globokih in dobro odcednih tleh. V zbitih ali premalo debelih tleh so njegovi gomolji tanki in ukrivljeni. Zato mu je potrebno pripraviti posebno gredo, kjer bo čim bolj debelil svoje gomolje. Višina takšne grede naj bo najmanj 20 cm, kombiniramo pa lahko z mivko v spodnjih plasteh in kompostno zastirko na vrhu.
Jesenska priprava gredic in izboljšanje tal
Pripravo gredic, kjer bomo vzgajali sladki krompir, začnemo že jeseni. Ker najbolje obrodi na dobro odcednih peščeno-ilovnatih tleh, poskrbimo za rahljanje zemlje in dodajanje komposta. Pomemben je dodatek 100 g na m2 drobno mletega zeolita (zeolitne moke BIO ZE), ki poskrbi za rahljanje gredic in več mikro-makro por v zemlji. S tem se poveča zračnost tal in izboljša zadrževanje hranil.
Naravna gnojila in biološka zaščita (Vrt Obilja priporoča)
Če jeseni na 100 m2 dodamo še 4 kg gnojila Green defender Neem cake, ki deluje podobno kot insekticid, poskrbimo, da strune, voluhar in miši ne bodo prišle v naš vrt. Tla naj bodo dobro pognojena s kompostom in Green Defender Neem cake gnojilom tudi pred sajenjem.
Vzgoja sadik sladkega krompirja
Zakaj sadike in ne semena v Sloveniji
Ker je v Sloveniji skozi celotno rastno dobo sladkega krompirja prehladno, ga iz semen ne moremo vzgajati. Uporabimo sadike ali gomolje, iz katerih vzgojimo sadike sladkega krompirja.
Podroben postopek vzgoje poganjkov iz gomoljev
- Izbira gomoljev: Ko začnemo z vzgojo sladkega krompirja prvič, najenostavneje kupimo sadike ali pa si vzgojimo sadike iz gomoljev. Kupimo ekološke gomolje, ki zaradi potreb skladiščenja niso bili tretirani proti brstenju. Če že imamo svoj pridelek (ali ga dobimo od drugih vrtnarjev), uporabimo lastne gomolje pretekle sezone, ki so se najbolje skladiščili. V obeh primerih izberemo čvrste, nepoškodovane primerke. Iz enega gomolja dobimo med 5 do 10 poganjkov (sadik).
- Pričetek vzgoje: Vzgoja poteka na svetlem mestu s temperaturo med 18 in 22 °C, ki ustreza večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Konec marca ali v začetku aprila izbrane gomolje do polovice namočimo v vodo, tako da po sredini nabodemo najmanj 3 zobotrebce in ostane polovica gomolja izven kozarca, polovica pa v kozarcu. Ni pomembno, kako jih obrnemo.
- Razvoj brstov in poganjkov: Na gomoljih bomo v dveh tednih opazili brste vijoličnih barv. V roku 30 dni se bodo razvili v posamezne zelene poganjke, ki na pogled spominjajo na slak.
- Ločevanje poganjkov: Ko poganjki zrastejo 5 do 10 cm v višino, jih ločimo od gomolja. Poganjek primemo tik nad mestom, kjer izrašča iz gomolja, in ga odtrgamo. Navadno se ob tem odtrga tudi manjši del gomolja okoli baze poganjka, kar ni nič narobe.
- Sajenje poganjkov: Poganjke potaknemo vsakega v svojo srednjo sadilno enoto, kjer naprej raste v substratu. Matičnih gomoljev ne zavržemo, saj vseh poganjkov ne razvijejo enako hitro in bodo nekateri manjši rasli še naprej.
Priprava in utrjevanje sadik
Sadike rastejo in razvijajo svoj koreninski sistem ves maj. Utrjujemo jih skupaj s plodovkami, a jih na prosto presadimo kasneje. Če imamo vrtni rastlinjak, jih imamo brez težav v njem od sredine maja. Le v primeru nočnih temperatur pod 5 °C jih čez noč iz rastlinjaka raje prestavimo v notranje prostore.
Sajenje sladkega krompirja na prosto
Pravi čas in temperatura
Koreninski sistem sadike sladkega krompirja se razvija ves maj, zato moramo sadike presaditi na vrt kasneje kot plodovke, konec maja ali v začetku junija. Ker gre za izrazito poletno rastlino, jo na prosto presadimo, ko so nočne temperature že višje od 10 °C in so rastline visoke najmanj 20 cm. Potrebuje namreč tople dni in noči.
Sajenje v gredice: razdalje in priprava
Pred presajanjem spulimo plevel in zemljo zrahljamo ter jo pognojimo z Green Defender Neem cake. Sadike sadimo v eno vrsto (po sredini) na razdalji 30 cm med rastlinami. S takšno razdaljo poskrbimo, da ima za svojo razrast dovolj prostora, saj se z nadzemnim delom bujno razširi. Na 75 cm široki gredi tako pridobimo 120 cm medvrstne razdalje, na širši, 100 cm široki gredi, pa 150 cm.
Gojenje v posodah in sadilnih vrečah
Na manjših vrtovih je gojenje sladkega krompirja v posodah (veliki lonci ali sodi) primernejše, saj bomo tako porabili manj prostora. Tudi na balkonih ali atrijih dobro uspevajo v posebnih sadilnih vrečah iz filca ali jute, ki so do vrha napolnjene z zemljo (najmanj 40 cm višine). Vendar morajo biti posode dovolj velike, z volumnom vsaj 60 l, in imeti na dnu luknje za odtekanje odvečne vode.
Nega in oskrba v rastni dobi
Zalivanje in ohranjanje vlage
Po presaditvi je sadike potrebno teden dni redno zalivati, dokler se dobro ne ukoreninijo. Nato zalivamo po potrebi, pogosteje le v res sušnem poletju. Kljub temu, da vzgoja sladkega krompirja zahteva stalno zalivanje in vlažno zemljo, je potrebno biti previden in ne zalivati preveč, saj tako pride do gnitja koreninskega sistema. Vsebina posod se hitreje izsušuje kot zemlja na vrtu, zato moramo redno skrbeti za enakomerno oskrbo z vodo.
Mulčenje in preprečevanje ukoreninjenja nadzemnih delov
Površino ob sadikah (levo in desno od vrste) takoj zastremo s kartonom, papirjem ali agrotekstilom. S tem v tleh zadržujemo vlago, nimamo težav s pletjem ter preprečimo, da bi se rastlina ukoreninila iz nadzemnega dela. S tem bodo gomolji pri glavnih koreninah debelejši. Črna folija na grebenu je odlična tudi za gretje tal in zadrževanje vlage. Preden gredo slak prerase, moramo ploskovno zastirko dobro obtežiti, da je ne odpihne, nato pa zastirko s svojo maso obteži rastlina sama. Sladki krompir navadno gojimo samostojno, saj se nadzemni deli plazijo po tleh ter prerastejo celo gredo (in še vrtne poti).
Tega trika sem se naučil v restavraciji! 😋 Super enostaven in okusen recept za krompir!
Pomembnost pravilnega gnojenja (fosfor in kalij)
Zgodba o sladkem krompirju je tipična zgodba o tem, kako narobe lahko razumemo nasvet, da je treba rastline pognojiti za dober pridelek. Sladki krompir ni razhudnik, ampak spada v družino slakov, ti pa ne marajo obilice dušika, celo ne prenesejo ga. Obilno gnojenje z gnojem, kompostom (dušikom) ali NPK gnojili je slab nasvet. Sladki krompir ima rad fosfor (kot vse cvetoče rastline) in kalij (kot fižol). Uporabimo lahko homeopatski pripravek Phosphorus (za fosfor) in Kalium (za kalij); veliko kalija je tudi v pepelu, ki ga na vrt dodajamo zelo varčno (zaradi obilice pepela bo zemlja postala preveč bazična).
Po presaditvi je sadike potrebno redno zalivati z vodo ali vodno mešanico Green Defender Kelp tonica za krepitev koreninskega sistema, zaščito pred vremenskimi šoki in boleznimi.
Alternativne metode sajenja: gojenje v sekancih
S poskusi je bilo ugotovljeno, da sladek krompir najbolje uspeva in ima največji pridelek, če ga ne sadimo v zemljo, ampak v sekance. Sekanci imajo obilico ogljika in primanjkljaj dušika, kar je po svoje zelo logično za rastlino iz družine slakov. Pobiranje gomoljev iz zastirke iz sekancev je zelo lahko, gomolji pa niso umazani od zemlje. Pri sajenju v sekance je priporočljivo dodati malo zemlje na mesto sajenja s koreninsko grudo, da se sadike po sajenju ne bi preveč izsušile, saj sekanci težko zadržujejo vodo. Oskrba z vodo mora biti redna in enakomerna, še zlasti takoj po sajenju.
Zaščita pred škodljivci in boleznimi
Voluhar, strune in bramor: preventivni ukrepi
Sladki gomolji teknejo voluharju, prav tako luknje v gomolje naredijo bramorji. Tudi strune lahko zajedajo gomolje. Za zaščito pridelka je idealna kovinska mreža na dnu gredice. Na Vrtu Obilja gredo za sladki krompir pripravijo tako, da dvignjeno gredo, ki že ima na dnu mrežo proti talnim škodljivcem, povišajo s sredinskim grebenom (kompostno zastirko po sredini oblikujejo v greben, ki je višji od lesenega roba dvignjene grede). V skrajnem primeru se dostop do sladkega krompirja onemogoči tako, da se na gredi postavijo vrtni loki, preko katerih se napne protitočna mreža. Po celem robu se mrežo obteži, da ni prehoda. Skupaj z mrežo na dnu dvignjene grede sladki krompir raste kot v nekakšnem dobro varovanem zaporu, a tako preverjeno zaščitimo pridelek. Ker sladkega krompirja vmes ne nabiramo, s sprotnim odpiranjem protitočne mreže ni dela.
Krompirjeva plesen in druge bolezni
Sladki krompir lahko prizadene krompirjeva plesen (Phytophthora infestans). Ključna so predvsem v globino rahla in drenažna tla, ki jih dosežemo z zastiranjem in neprekopavanjem, kar prispeva k zdravi rastlini in manjši dovzetnosti za škodljivce ter bolezni.
Pobiranje pridelka
Določanje optimalnega časa
Sladki krompir je na gredi celo poletje, da dobi kar največ toplote in časa za razvoj gomoljev. Le-te z grede poberemo jeseni pred prvo zmrzaljo. Pravi čas za pobiranje najlažje določimo tako, da izkopljemo nekaj gomoljev izpod ene od rastlin. Če najdemo še veliko tankih, nerazvitih korenin, čas še ni pravi. Gomolji zrastejo in zorijo vse do prve zmrzali, zato je čas za spravilo pridelka vse od konca septembra do konca oktobra. V našem okolju je čas za spravilo pridelka konec septembra, lahko pa se zaradi tople jeseni prestavi v november.
Tehnika pobiranja
Najprej potrgamo in odstranimo vse zelene poganjke (vitice). Nato previdno izkopljemo gomolje, jih iščemo in iz tal izvlečemo z rokami. Ko dobro prebrskamo celo gredo, nadzemne dele odnesemo na kompostni kup, gredo poravnamo in ji dodamo kompostno zastirko ter jo tako pripravimo za setev in presajanje za naslednje leto.
Shranjevanje sladkega krompirja
Faza slajenja (Curing process)
Gomolje moramo po pobiranju posušiti (če je sončno vreme, prvi dan sušimo gomolje na soncu) in jim omogočiti pogoje za celjenje morebitnih površinskih ranic ter pretvorbo škroba v sladkor. Gre za proces slajenja oziroma angl. Curing process. Gomolje zložimo v gajbice in jih za 14 dni shranimo na toplo (20°C in več). Gajbice lahko prekrijemo z vlažno krpo.
Tega trika sem se naučil v restavraciji! 😋 Super enostaven in okusen recept za krompir!
Dolgotrajno skladiščenje
Po fazi slajenja jih shranimo v suh in hladnejši prostor (13-16°C). Shranjevanje v klasičnih kleteh ni priporočljivo, saj bodo gomolji zaradi prevelike vlage ter prenizke temperature zgnili. Pri daljšem skladiščenju pridelka (ozimnica mora zdržati več mesecev) je pomembno, da pridelek iz vrta poberemo na za zelenjavo idealni dan, kar v praksi opazno vpliva na svežino in ohranjenost.