Upravljanje Državnega Premoženja v Sloveniji: Razprave in Izzivi

Državni zbor Republike Slovenije je na 30. izredni seji, sklicani 15. marca 2016, obravnaval **upravljanje državnega premoženja**. Sejo je sklicala skupina 28 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom, zaradi zaskrbljenosti nad določenimi odločitvami vlade in Slovenskega državnega holdinga (SDH).

Sklic Izredne Seje Državnega Zborа

Uvod in Dnevni Red

Seja se je začela ob 13.05 pod vodstvom predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza ter podpredsednikov Primoža Hainza in mag. Mateja Tonina. Predlog dnevnega reda je bil poslan 9. marca 2016. Po preverbi glasovalnih naprav je bil dnevni red, ki ni vseboval predlogov za širitev, določen. Prva točka dnevnega reda je bila obravnava predloga priporočila v zvezi z upravljanjem državnega premoženja.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila je bil vabljen predstavnik predlagateljev, mag. Marko Pogačnik.

Zaslon z napisom Državni zbor med sejo, poudarjajoč razpravo o ključnih vprašanjih

Predlog Priporočila Poslanskih Skupin

Mag. Marko Pogačnik (PS SDS) je v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Poslanske skupine Nove Slovenije in Poslanske skupine Nepovezanih poslancev pojasnil odločitev za sklic izredne seje. Poudaril je, da sedanje upravljanje državnega premoženja pod Vlado Mira Cerarja ter pod okriljem Ministrstva za finance in ministra dr. Dušana Mramorja bistveno odstopa od sprejete strategije upravljanja in predvolilnih obljub, kot so etičnost, moralnost in transparentnost. Po njegovem mnenju je Stranka modernega centra "za 180 stopinj obrnila ploščo" glede teh načel. Glavno odgovornost za te odločitve nosita predsednik Vlade gospod Miro Cerar in finančni minister.

Glavni Očitki in Kritike Upravljanja Državnega Premoženja

Predlagatelji so izpostavili več primerov, ki po njihovem mnenju kažejo na kršitve in odstopanje od strategije upravljanja državnega premoženja, delujejo v škodo podjetij v državnem upravljanju in predstavljajo **potencialno nevarnost za oškodovanje davkoplačevalskega denarja**.

Menjava Vodstva Slovenskega Državnega Holdinga

Ena ključnih kritik je bila menjava vodstva Slovenskega državnega holdinga (SDH). Predsednik Vlade in minister za finance nista javnosti sporočila razlogov za to menjavo. Čeprav Vlada ima legitimno pravico do zamenjave vodstev nadzornih svetov, so opozicijske stranke že ob sprejetju strategije in spremembah Zakona o SDH opozarjale na pomanjkljivosti.

Netransparentno Imenovanje Nadzornega Sveta NLB

Posebna zaskrbljenost je bila izražena glede **imenovanja nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke (NLB)**. Ta postopek je bil izveden netransparentno. Poleg tega so bila imena potrjenih članov, ki so po mnenju predlagateljev globoko povezana z zgodovino NLB in so bili zaposleni v njenih odvisnih in hčerinskih družbah, sporna. Obstaja tveganje, da te osebe nosijo velik del odgovornosti za nastali položaj v NLB, ki jo je morala država sanirati s približno tremi milijardami evrov. Na seji Odbora za finance in monetarno politiko se je razkrilo, da nekateri člani ne izpolnjujejo osnovnih kriterijev akreditacijske komisije SDH, npr. mag. Barbara Smolnikar, ki se mora izločiti pri odločitvah v zvezi z NLB.

Problematika Terjatev in Združitev Bank

Predlagatelji so opozorili na nenavadno odločitev Vlade in Ministrstva za finance o skupščinskem sklepu Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) o **prenosu terjatev družbe Sava d.d. na SDH** v višini približno 42 milijonov evrov. SDH ni vedel, od kod bo dobil sredstva za ta nakup, nadzorni svet SDH pa o tem sploh še ni razpravljal.

Kot zelo netransparentno so ocenili tudi združitev Factor banke in Probanke na DUTB, ki je bila izvedena brez resnih bilanc in revizije. Postavljeno je bilo vprašanje, zakaj DUTB potrebuje več kot sto novih ljudi.

Netransparentna Prodaja Državnih Deležev

Prodaja državnega premoženja pod Vlado Mira Cerarja je bila označena kot **netransparentna**. Obstaja veliko tveganje, da kupci državnega premoženja, zlasti v primerih Adrie Airways in Palome d.d., niso ustrezni in primerni. Državno premoženje se prodaja predvsem finančnim skladom, ki družbe za nakup ustanavljajo le nekaj dni pred podpisom pogodbe in prihajajo iz tako imenovanih davčnih oaz (Ciper, Luksemburg).

Dvojna Merila Vlade

Vlada naj bi imela dvojna merila. Kadar ji ustreza, sprejme odločitve o prodaji, ko pa noče prevzeti odgovornosti, se distancira. Kot primer je bil naveden Telekom, kjer se Vlada ni želela odločiti o ustreznosti ponudbe, in primer Perutnine Ptuj, kjer je Vlada izdala priporočilo, da se prevzemna ponudba ne sprejme.

Nesmotrn Nakup Delnic Pozavarovalnice Sava

Za **nesmotrn in negospodaren** je bil označen nakup delnic Pozavarovalnice Sava s strani Republike Slovenije, za katerega je državni proračun odštel več kot šest milijonov evrov. Predlagatelji so prepričani, da bi ta sredstva lahko smiselneje razporedili na druga področja, kot sta Ministrstvo za obrambo ali Ministrstvo za notranje zadeve.

Predlagana Priporočila Državnemu Zboru

Ker Odbor za finance ni sprejel nobenega sklepa, so predlagatelji predlagali naslednje sklepe:

  • Državni zbor priporoča, da Vlada kot skupščina Slovenskega državnega holdinga pri upravljanju državnega premoženja nemudoma preneha odstopati od strategije upravljanja državnega premoženja.
  • Državni zbor pričakuje od Vlade Republike Slovenije, da v roku 30 dni od sprejetja tega sklepa v zakonodajni postopek vloži novo strategijo upravljanja državnega premoženja, ki bo zagotavljala učinkovitejše, transparentnejše upravljanje in določala primerne kupce za slovenska podjetja.
  • Vlada naj v 30 dneh ugotovi odgovornost organov upravljanja Slovenskega državnega holdinga za odločitve pri prodaji družb Adria Airways in Paloma, odgovornost nadzornega sveta SDH pri razrešitvi prejšnjega vodstva SDH ter odgovornost nadzornega sveta in vodstva SDH pri imenovanju nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke.

Obravnava Odbora za Finance in Monetarno Politiko

Predlog priporočila je 11. marca 2016 obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko na 49. nujni seji. Odbor po končani razpravi ni sprejel dela predloga priporočila.

Mnenja in Pojasnila

Odbor je bil seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe in Vlade Republike Slovenije. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je imela pripombe k vsebini 2. in 3. točke priporočila, ki so bile z amandmajem upoštevane. Državni sekretar Ministrstva za finance je zatrdil, da Vlada odgovorno upravlja z javnim premoženjem v skladu s strategijo in smernicami OECD ter da je delovala transparentno, saj so bile večina očitanih tematik že obravnavane na sejah delovnih teles Državnega zbora.

Razprava in Zastavljena Vprašanja

Na seji Odbora so bili prisotni predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Banke Slovenije, predsednik uprave SDH, predsednik nadzornega sveta SDH, predsednik akreditacijske komisije SDH ter Zakonodajno-pravna služba. V razpravi so člani odbora izpostavili predvsem problematiko nominacij za funkcije v NLB, razloge za odpoklic dveh članov nadzornega sveta, časovno opredelitev postopka izbire, izpolnjevanje razpisnih pogojev kandidatov in vprašanje posvetovanja z Banko Slovenije. Zanimala so jih tudi vprašanja glede pripojitve Probanke in Factor banke k DUTB ter prenosa terjatev Save d.d. iz DUTB na SDH. Odbor amandmaja Poslanske skupine SDS k 3. točki priporočila ni sprejel.

Odziv Vlade

Predsednik dr. Milan Brglez je besedo za uvodno obrazložitev mnenja Vlade podelil ministru za finance dr. Dušanu Mramorju. Minister je poudaril, da je srčika razprave vprašanje primernosti upravljanja državnega premoženja oziroma posameznih odločitev upravljavca državnega premoženja. V nadaljevanju je nameraval pojasniti, kako je v Republiki Sloveniji zasnovan sistem upravljanja državnega premoženja.

Infografika, ki prikazuje strukturo državnega premoženja in deleže v različnih podjetjih

tags: #valece #jajce #nakup