Ekološka kmetija Beci, znana tudi kot Ekološka jajca izpod Lisce, se nahaja na Razborju, hribovski vasici pod vznožjem Lisce v občini Sevnica. Kmetovanje na tem posestvu sega že v peto generacijo, pri čemer se je v zadnjem desetletju kmetija usmerila v izključno ekološko rejo kokoši nesnic. Mlada prevzemnica kmetije je Andreja Makovec Beci, ki s svojim možem Davorjem, sinom Oskarjem in starši nadaljuje družinsko tradicijo.
Zgodovina in prehod na ekološko rejo
Že od začetka 80. let prejšnjega stoletja so na kmetiji Beci redili kokoši. Leta 2012 je Andrejin oče sprejel ključno odločitev za preusmeritev v ekološko rejo kokoši nesnic. Ta korak je bil posledica več dejavnikov, vključno s prepovedjo neobogatenih kletk in očetovega vizionarstva, ki je predvidel, da tudi obogatene kletke ne bodo dolgoročna rešitev. Poleg tega so k preusmeritvi pripomogli tudi osebni nagibi in želja po bolj naravnem načinu kmetovanja, kar je bilo pomembno zlasti ob zdravstvenih izzivih, ki so se pojavljali s starostjo.
Preusmeritev v ekološko rejo je bila takrat na območju Sevnice še zelo nerazvita. Andreja in njen oče sta s pomočjo kmetijske svetovalke Elene Zaman praktično orala ledino, pri čemer sta morala raziskovati in vzpostavljati nove standarde za takšno rejo. Ključnega pomena je bila tudi lokacija kmetije, ki omogoča, da imajo kokoši izpust na prosto, saj je travnik neposredno okoli hlevov.
Razvoj in posodabljanje kmetije
Kljub negotovosti glede prevzema je oče kmetijo nenehno razvijal in moderniziral. Andreja in njen mož Davor sta bila ključna pri odločitvi za končanje mlečne proizvodnje, ki je bila zelo izčrpavajoča. Prehod z mlečne prireje na krave dojilje je trajal skoraj deset let, saj so postopoma pasmo črno-belih in lisastih krav zamenjali z limuzinom, sedaj pa imajo bika pasme Aberdeen Angus. Na kmetiji Beci redijo približno 45 glav govedi, vključno s 16 kravami dojiljami in domačim mladim pitanim govedom.
Kmetijske živali za otroke | Naučite se vse o teh zabavnih živalih!
Družinska vloga in izobraževanje
Andreja je kmetijo prevzela lani poleti. V družini so sicer tri visoko izobražene sestre. Najstarejša sestra, Barbara, je veterinarka in trenutno dela specializacijo ter doktorat na področju reprodukcije goveda v Belgiji. Srednja sestra, Sabina, je mikrobiologinja in zaposlena v Rogaški Slatini. Andreja se je po gimnaziji odločila za študij zootehnike na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, nato pa je nadaljevala magistrski študij ekonomike naravnih virov. Ta izobrazba ji je omogočila širši, družbeni pogled na kmetijstvo, ki ni le naravoslovna veda, temveč vključuje tudi povezavo z ljudmi, trgom, prodajo in zakonodajo.
Oče je Andrejino mamo že pri dveh letih posedel za mizo, da bi pomagala pobirati jajca, s čimer se je že zgodaj navezala na kmetijo. Odločitev za prevzem kmetije je postala bolj logična, ko je spoznala Davorja, ki ga je zanimalo tako kmetijstvo kot strojništvo, kar je na kmetiji enako pomembno kot delo z živalmi. Davor, ki je sicer električar, je izjemen strojnik, in njegovo znanje s področja elektronike je pri reji kokoši nesnic zelo dobrodošlo.
Reja kokoši nesnic in pridelava jajc
Na kmetiji Beci imajo v treh hlevih skupno 6.600 kokoši. Najstarejši hlev iz leta 2012 gosti 2.000 kokoši, v drugem hlevu jih je 1.600, v tretjem, ki je bil zgrajen leta 2018, pa 3.000. Ker je reja povsem ekološka, to pomeni, da je v hlevu za tretjino manj kokoši kot v konvencionalni reji. Kokoši imajo tudi dostop do ograjenega travnika za izpust na prosto. Ekološka pridelava jajc obravnava kokoši celostno, od piščančka dalje. To pomeni, da se samčki takoj po izvalitvi ne usmrtijo, kljunov se jim ne krajša, jarkicam pa se ne dajejo preventivni antibiotiki.
Prehrana in dobrobit živali
Ekološke kokoši se hranijo izključno z ekološko pridelanimi krmili, ki so sestavljena iz ekoloških žit in stranskih proizvodov. Koruza in žita ne smejo biti pridelana s pomočjo mineralnih gnojil, fitofarmacevtskih sredstev ali pesticidov. Sončnične pogače, ki ostanejo po stiskanju sončnic v olje, ne smejo vsebovati sintetičnih topil. V krmi ni umetnih barvil za obarvanje rumenjaka, kar je pogosta praksa v konvencionalnih rejah. Slovenski potrošniki imajo radi močno obarvan rumenjak, vendar to ni nujno znak ekološkega izvora, saj na obarvanost vplivajo karotenoidi v krmi, kot je na primer lucerna.
Kokoši imajo izjemen čut za lastne potrebe. Pol ure po izvalitvi jajca ovulirajo in takrat potrebujejo več beljakovin. Po treh urah, ko sta beljak in rumenjak formirana, se začne tvoriti lupina, zato iščejo kamenje in apnenec. Na prostem si same poiščejo, kar potrebujejo za optimalno zdravje in nesnost.
Prodaja in razvrščanje jajc
Kokoši na kmetiji Beci znesejo približno 5.500 jajc dnevno. Jajca znesejo v gnezda znotraj hleva, od koder jih trak pripelje v predprostor, kjer se ročno poberejo in zložijo na platoje po 30 ali v škatle po deset. Sama Andreja porabi od štiri do pet ur dnevno za pobiranje in razvrščanje jajc. Kokoši kupujejo kot jarkice tik pred nesnostjo pri rediteljih z ekološkim certifikatom. Po približno enem letu hlev izpraznijo in kokoši prodajo okoliškim ljubiteljskim kmetom, tako da gredo večinoma naprej v dvoriščno rejo. Čeprav je to bolj delovno intenzivno kot prodaja v klavnico, Andreja poudarja, da tako dosežejo tudi malo višjo ceno.
Pridelava poljščin in prodaja
Kmetija Beci obdeluje približno 40 hektarov kmetijskih površin, od katerih je polovica njiv in polovica trajnih travnikov. Tudi na njivah kmetujejo po načelih ekološkega kmetovanja. Pridelujejo krmo za kokoši in govedo, v zadnjih letih pa del površin namenjajo tudi pridelavi ekološkega krompirja in fižola za zrnje. Krompir in fižol skupaj z jajci prodajajo lokalnim javnim zavodom, kot so vrtci in domovi za starejše v občinah Sevnica, Radeče in Brežice.
Največ jajc prodajo v podjetje Meja Šentjur, ki jih prepakira in dobavlja v velike trgovske verige. Del jajc prodajo tudi v lokalne in ekološke trgovine v Ljubljani. V tednih pred veliko nočjo je povpraševanje po jajcih še posebej veliko. Andreja svetuje, da so za lupljenje najboljša jajca, stara vsaj dva ali tri tedne, saj so takrat bistveno enostavnejša za lupljenje, rok uporabe pa je po predpisih štiri tedne.
Izzivi in motivacija
Andreja priznava, da je birokracija del njenega poklica, čeprav bi raje ta čas preživela zunaj na kmetiji. Kljub temu jo jemlje kot nujen del dela. Nedavni primeri zavajanja potrošnikov o izvoru jajc žalijo tudi poštene pridelovalce, ki se držijo standardov. Andreja poudarja, da je prva številka na oznaki jajca (0 za ekološko, 1, 2, 3 za druge vrste reje) najbolj merodajen podatek.
Za ohranjanje kmetijstva na odmaknjenih podeželskih območjih sta ključna vizionarstvo in razgledanost. Andreja meni, da je pomembno, kako so starši sledili novostim in se razvijali, saj je mladim težje nadaljevati, če je prejšnja generacija zastala. Kmetijstvo danes je bistveno drugačno od tistega pred 40 ali 50 leti, saj se stvari poenostavljajo in mehanizirajo. Delo si z možem Davorjem delita glede na to, kdo kaj bolje obvlada - Davor je boljši strojnik, Andreja pa ima boljši čut za delo z živalmi.
Življenje na Razborju
Razbor, kjer domuje kmetija Beci, je majhen, a povezan kraj. V vasi stoji mogočna farna cerkev sv. Janeza Krstnika in dom krajanov, kjer se odvija večina družabnega življenja. Na Razborju deluje Kulturno, športno in turistično društvo Blaž Jurko Razbor pod Lisco, znotraj katerega sta najdejavnejša moška vokalna skupina ter otroška in mladinska dramska sekcija. V kraju deluje tudi Mešani pevski zbor sv. Janeza Krstnika. Andreja je bila v preteklosti vodja folklorne skupine, sedaj pa se posveča družini in karieri.