Slovenijo so v zadnjem obdobju zajele močne nevihte, ki so s seboj prinesle izjemno veliko točo, ponekod celo v velikosti kokošjega jajca. Ta redki vremenski pojav je povzročil obsežno škodo na kmetijskih površinah, objektih in vozilih po več delih države.
Nastanek in potek močnih neviht
Nevihtni sistemi so bili prisotni v sosednji Avstriji, kjer so se razvile močne nevihte, vključno s supercelicami, ki so se nato pomikale proti vzhodu. Pri Neurje.si so opozarjali, da modeli nakazujejo, da bo močan nevihtni pas potoval direktno v smeri Maribora in Goričkega. Nevihte, ki lahko prinesejo točo, so se sicer pomikale tudi v smeri Slovenskih Konjic in Slovenske Bistrice.
Arso je napovedal, da bo hladna fronta valovala severno od glavnega grebena Alp. V soboto so v okolici Vrhnike prevladovali nekoliko izrazitejši pogoji za razvoj močnih neviht, saj je bil prisoten strižni veter, MLCAPE je dosegal okoli 500 J/kg, ob vplivu orografije pa so se nevihtne celice še dodatno okrepile.
Prizadeta območja in velikost toče
O večji toči so poročali iz številnih krajev po Sloveniji. V Šempetru, Žalcu in Preboldu je toča padla velika kot jajce. Objavljene so bile tudi fotografije toče, ki je padla v teh krajih, ter fotografija supercelične nevihte, posneta iz Velike Pirešice proti Šempetru in Žalcu.
V naši napovedi je bila omenjena možnost razvoja toče do premera 7 cm, vendar so nekateri kosi v Gornjih Petrovcih očitno merili celo več. Na območju Bevk je toča ponekod dosegla velikost kokošjega jajca. V Rušah so z neba padale ledene gmote, velikosti jajca.
Z Loga pri Brezovici, Horjula, Drenovega Griča in Polhovega Gradca so poročali o toči, ki je bila ponekod debela kot oreh, ponekod pa jo je padlo toliko, da so jo lahko odmetavali z lopatami.
Uničujoče posledice neurja
Škoda na Notranjskem in v osrednji Sloveniji
Supercelična nevihta s točo je povzročila precejšnjo škodo na območju Vrhnike, nato pa je dosegla še Cerknico. Predsednica Krajevne skupnosti Planina Mirjam Žnidaršič je pojasnila, da so bile poškodovane strehe 18 objektov, predvsem v središču Planine, ki je bilo najbolj izpostavljeno toči. V središču naselja je bilo več poškodb tudi zaradi koncentracije starejših objektov, ki so na veliko točo manj odporni kot novejši. Javni objekti, kot sta kulturni dom in osnovna šola, naj ne bi utrpeli večje škode. Popolnoma drugače je bilo na vrtovih, njivah in sadovnjakih, kjer je toča uničila bolj ali manj ves pridelek. Poškodovana so bila tudi vsa vozila, ki v času toče niso bila pod trdno streho.
Popoldne je voda v Ljubljani zaradi obilnih padavin zalila nekaj kleti in podvozov. Dež ni prizanesel niti Gorenjski, kjer je zalilo nekaj kleti, v okolici Kranja in Cerkelj pa je toča poškodovala kmetijske pridelke in avtomobile.
Prizadeti kraji na Štajerskem in v Zasavju
Močne nevihte so zajele tudi Štajersko. V Rušah se je neurje začelo nekaj pred deseto uro dopoldne in trajalo približno pol ure. Nato se je nevihtni oblak pomaknil proti Ptuju in nad območje Prekmurja, kjer pa večje škode ni povzročil.
Kleti je zalilo na objektu v občini Selnica ob Dravi, 19 pa v Mariboru. Večinoma so bile pod vodo stanovanjske hiše, v enem primeru pa je bil zalit jašek dvigala v stanovanjskem bloku. Pod približno 50 centimetri vode se je znašla tudi mariborska tržnica Tabor, ki je v podhodu. Poškodovane je bilo veliko avtomobilske pločevine, poplavilo je pet lokalnih kleti. Lastniki vrtov, njiv in sadovnjakov so utrpeli milijonsko škodo.
Huda ura je doletela tudi Litijo in Zasavje, kjer je neurje v Hrastniku močno poškodovalo streho nove Steklarne. Zaradi poplave je bila ustavljena tudi proizvodnja. Na Celjskem je neurje poplavilo številne hiše in ceste, oskrba z vodo in elektriko je bila skoraj nemotena. Tam se je zaradi izpada električne energije ustavila sedežnica na Golteh, na njej pa je obtičalo 40 upokojencev.
Odziv in sanacija škode
Dežurne ekipe poklicnih in prostovoljnih gasilcev so bile na terenu dobršen del dneva. Prve intervencije so gasilci PGD Planina, v sodelovanju z okoliškimi prostovoljnimi gasilskimi društvi ter s pomočjo Civilne zaščite, opravili že takoj po toči. S pomočjo posebnih dvigal in namenske folije so pokrili strehe 18 poškodovanih objektov, predvsem na območju središča Planine.
Prizadevanjem lokalnih služb za čimprejšnjo normalizacijo stanja v kraju se je pridružila tudi postojnska občina. Občina Postojna je za krajane odprla deponijo na Mačkovcu, da lahko tja brezplačno odložijo poškodovano strešno kritino, salonitne plošče in ostalo. S tem je finančno razbremenila tiste prebivalce, ki škodo sanirajo sami. Celoten obseg škode še popisuje občinska komisija, ki opravlja popis in oceno škode.
Redkost pojava in meteorološka predvidevanja
Kljub temu da so vremenoslovci omenili možnost razvoja toče do premera 7 cm, na portalu Neurje.si priznavajo, da tako velike toče niso pričakovali. Predsednica krajevne skupnosti Planina Mirjam Žnidaršič je poudarila, da je bila tako velika toča - v velikosti kokošjih jajc - izjemen dogodek, ki se pri njih pripeti le enkrat na sto in več let. “Moj oče je star 94 let, pa ne pomni takega neurja. Prepričana sem, da bomo vseeno zadevi kos, sploh upoštevajoč izjemno medsosedsko solidarnost, ki smo ji pri nas priča,” je optimistično sklenila.