Bob (Vicia faba L.) je evrazijska zrnata stročnica iz botanične družine metuljnic, ki jo pridelujemo na vrtu ali njivi. Je ena izmed prvih kultiviranih rastlin; ocenjujejo, da ga gojimo že vsaj 6000 let. Nekoč so poleg strokov in mladega zrnja bob uporabljali še za kašo, mleli so ga v moko in dodajali kruhu, pražen bob pa je služil kot kavni nadomestek. Tudi naši predniki na Slovenskem so jedli veliko boba, saj je bila to najpomembnejša beljakovinska rastlinska hrana. Ljudski nasvet za korenjake je bil: "Boba se najej in gora se te bo bala." Kljub današnjemu obrobnemu pomenu boba se med ljudmi pri nas v prenesenem pomenu uporabljata reka: »Recimo bobu bob« in »Bob ob steno«.
Botanične značilnosti in rast
Na rastlinah s pernatimi listi, ki so na vrhu stebla koničasto preobraženi, se v času cvetenja pojavijo cvetovi, ki izraščajo iz kolenc na sredini do vrha stebla. Po oploditvi se razvijejo v stroke, ki objemajo steblo in vsebujejo do deset ledvičasto jajčastih, rahlo valovito ploščatih zrn. V višino zraste od enega do dveh metrov, kar je odvisno od sorte. Pomembna značilnost rastline je, da bogati tla z dušikom, saj ima veliko sposobnost fiksacije dušika (N 130-160 kg N/ha, celo do 200 kgN/ha). Z zadelavo ostankov v tla se izboljšajo talne lastnosti: zviša se delež organske mase, večja je poroznost in kapaciteta vode v tleh.
Setev in vzgoja boba
Čas in način setve
Bob v glavnem sejemo zgodaj spomladi, na jugu Evrope, v toplih območjih in rastlinjakih pa lahko tudi jeseni. Ker bob ni občutljiv na mraz, ga posejemo čim prej, najpozneje do konca marca. V južnih območjih Evrope je v navadi jesenska setev, kar se je na toplih legah izkazalo ustrezno tudi pri nas. Na Primorskem je pogosta praksa, da bob sejejo že prejšnjo jesen ter čez zimo kali, razvija korenine in spomladi hitreje požene v rast. Tudi v celinski Sloveniji ob mili zimi na tak način prezimi. Pri tako zgodnji setvi zalivanje ni potrebno. Kakršen koli strah zaradi pozebe v spomladanskih mesecih je pri bobu odveč, saj vrtna koprena prej otopli tla in zaščiti mlade rastline pred vetrom.
Bob sejemo enkrat letno v februarju ali najkasneje v začetku marca neposredno na grede. Med vrstami naj bo 60 cm prostora, v vrsti pa si semena sledijo na 20 cm. Na gredi širine 75 cm imamo eno vrsto, pri 100 cm široki pa dve vrsti. Semena v zemljo posejemo okoli 3 cm globoko (v kompost malenkost globlje). Najlažje jih je posejati v tako globoke jarke v celotni dolžini vrste. Ker gre za večje seme in globljo setev, posajenih semen ne pohodimo. Ni pomembno, kako so semena obrnjena. Seme debelozrnatega jedilnega boba lahko posadimo v nekoliko večje korito. Če imamo vrt, naredimo gredico in posadimo semena v vrste na razdaljo 5 do 10 cm in globino 4 do 6 cm, razmik med vrstami pa naj bo 15 do 30 cm. Bob se seje tudi v kupčke po 3 do 4 semena.
Vzgoja sadik in presajanje
Istočasno, ko sejemo bob na gredo, nekaj semen posejemo v srednjo sadilno enoto (najbolje v plastične lončke), da vzgojimo sadike. Z njimi bomo nadomestili morebitna prazna mesta, ki bi na gredi ostala zaradi nevzklitih sejanih semen. Te sadike vzgajamo zunaj (ne v notranjih prostorih), da imajo enake pogoje, kot na gredo posejane rastline. Najbolje, da jih z lončkom vred zakopljemo v tla na gredi, da imajo enake temperaturne pogoje kot neposredno v gredo sejana semena. Če imamo gredo zastrto s kompostom, kot substrat v lončku porabimo kar isti kompost, ki ga le dodatno zalijemo.
Proti koncu marca že opazimo prve rastline in na mesta, kjer seme ni kalilo, presadimo sadike, ki smo jih vzgojili kot rezervo. Presajene sadike dobro zalijemo.
Nega med rastjo
Med rastjo mladih rastlin zgodaj spomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti rastlin. Kopreni odstranimo obtežitev in jo dvignemo ter rahlo položimo nazaj in obtežimo. Koprena leži neposredno na bobu do sredine aprila, ko jo odstranimo, saj so takrat rastline že visoke. Grede še ne zastiramo, tudi zalivanje ni potrebno. V maju, ko so tla že dobro segreta, pa gredo dodatno zastremo z listjem ali s slamo.
Potrebe po tleh in vodi
Bob potrebuje rahla, s hranili bogata tla, ki jih dosežemo z zastiranjem s kompostom. Tla morajo biti srednje težka, propustna za vodo, pH 7-8. Ker bob raste (in se globoko ukorenini) v zgodnje pomladanskem času, posebnega režima zalivanja nima, saj so navadno vrtna tla in kompostna zastirka v tem delu leta dovolj vlažna. Za vodo ni zahteven, največje potrebe so v fazi cvetanja. Ker je rastlina v mrzlih tleh in dolgo časa kali, se v dežju ali talečem snegu prepoji z vodo.
Opora za rastline
Če smo bob sejali v dve vrsti, mu konec aprila postavimo oporo iz vodoravne mreže v dveh nivojih na vsakih 40 cm. Bob bo zrasel med odprtine brez naše pomoči in se oprl na mrežo. Če pa bob raste v eni vrsti, na začetek in konec vrste zabijemo količka in v več nivojih napnemo plastično vrvico, ki bob obdaja od strani. S tem preprečimo, da bi se rastlina zaradi lastne teže prevrnila na tla.
Bolezni in škodljivci
Največji izziv so mravlje skupaj s črnimi ušmi, ki se pojavijo s toplejšimi majskimi dnevi in predvsem pri slabše razvitih rastlinah. Zato ga sejemo na vrt čim bolj zgodaj in se tako izognemo hujšemu napadu uši. Prav tako pazimo na prisotnost mravelj v vrtu, ki z ušmi živijo v simbiozi in jih prenašajo po rastlinah. Napad črne bobove uši, ki se naseli na mlade zgornje dele rastlin, na gredici preprečimo, če rastlinam, potem ko so razvile pet do sedem strokov, odščipnemo vrhove. S tem ustavimo njihovo rast, posledično pa se zmanjša tudi ušivost. Uši zatiramo z insekticidi, izbiramo tiste, ki poleg uši ne zatirajo tudi njihovih naravnih sovražnikov.
Žerke kapusove muhe napadejo koreninski vrat, ga povsem uničijo in rijejo po steblu. Pri močnem napadu tega škodljivca rastline propadejo. Glivični bolezni čokoladna pegavost (Botrytis fabae - Sard.) in bobova rja (Uromyces fabae - Pers. Schroet.) najbolj ogrožata posevke zamujenih setev. Čokoladna pegavost je glivična bolezen, ki bob napade v toplem in vlažnem poletju. Preventivni ukrep je sajenje na večjo razdaljo, da se listi hitreje osušijo, ter sajenje zdravega semena. Takoj, ko se pojavijo prve rjave okrogle pege na listih, lahko škropimo s čajem iz hrenovih listov ali žajblja. Fižolova vdrta pegavost ali fižolov ožig se širi v toplem in vlažnem vremenu, hitreje v gostih posevkih. Preventivni ukrep je razkuževanje semena in sajenje na večjo razdaljo.
V Italiji sejejo bob v pasovih okoli zgodnjega krompirja kot zaščito pred zmrzaljo, vetrom in ušmi.
Pridelek in spravilo
Bob zaseda gredo v prvi polovici leta. Ker gre za visoko rastlino, v njegovi senci spomladi težko uspevajo ostale rastline. Z grede ga poberemo konec junija ali v začetku julija in za njim sadimo katero koli poletno-jesensko zelenjavo.
Pri bobu pobiramo mlade stroke, mlado zrnje in suho zrnje. Z obiranjem mladih strokov začnemo, ko stroki dosežejo dolžino med 6 in 10 cm, kar je približno od sredine maja naprej. Mlade stroke za juhe trgamo ali režemo z rastlin, ko so dolgi 5 do 7 centimetrov (zrn takrat še ne opazimo).
Mlado zrnje je zrelo za uživanje v juniju. Uživa se surovega in je odlična spomladanska delikatesa. Zrnje v juniju počasi zorijo in jih lahko sproti pobiramo za kuho ali spravilo v zamrzovalnik. Ko želimo v celoti pobrati bob, poberemo vsa zrna, tudi če niso do konca zrela (kot mlado zrnje fižola), ter ga shranimo v zamrzovalnik. Če zamudimo, pustimo stroke na rastlini do voščene zrelosti zrnja, ko iz puhaste notranjosti stroka izluščimo nedozorelo bledo zeleno zrnje.
V celoti zrelo zrnje, ki nam služi tudi kot seme, obiramo v juliju, ko strok počrni, kar je znak, da se seme suši. Spravilo za suho zrnje nastopi s počrnitvijo spodnjih strokov. Ko poberemo zadnji pridelek, rastlino odrežemo tik nad tlemi in jo pustimo okoli 4 dni, da se osuši. Tako ga bomo lažje odstranili iz mreže za oporo, ki jo uporabimo še v naslednjih sezonah.
Uporaba in prehrambna vrednost
Zrnje, bogato z beljakovinami, se uporablja za prehrano ljudi, kuhano, mlado ali namočeno suho zrnje za solate in enolončnice, lahko pa tudi pretlačeno za namaz. V prehrani naših prednikov je bilo suho zrnje boba pomemben vir zimske hrane in beljakovin. Po prehrambni vrednosti v beljakovinah, kalciju in železu prekaša fižol in grah. Mlado zrnje in stročje porabimo takoj ali pa ju zamrznemo ali toplotno obdelana vložimo v slanico. Bogata sta z vitaminoma A in C, v suhem zrnju pa je veliko vitaminov iz B skupine ter minerali: fosfor, kalcij, natrij in železo. Glavni cilj pridelave boba v svetu je za suho zrnje, ki je bogato z beljakovinami (25 do 35 %) in ogljikovimi hidrati (40 do 60 %). Podobno kot druge stročnice zrnje boba skoraj ne vsebuje maščob (1 do 3 %).
*Kako skuvati bob* -- lagano i kvalitetno jelo bez mesa
Priprava boba za uživanje
Sveže bobovo zrnje se skuha hitro, deset do petnajst minut po vrenju. Pri pripravi jedi se zgledujemo po jedeh iz graha in fižola. Napenjanje in smrdeče vetrove pri prebavi omilimo s pravilnim postopkom priprave suhega zrnja in začimbami. Najprej zrnje operemo, prelijemo z vodo in prevremo za tri minute, potem vodo odlijemo in ga v sveži vodi namakamo čez noč. Naslednji dan vodo ponovno odlijemo in zrnje kuhamo do mehkega, 60 do 90 minut. Lažje prebavljivo je zrnje sort s tanjšo semensko ovojnico ali lupino, kot je sorta ‘Aguadulce’. Debelo lupino lahko po blanširanju ali kuhanju odstranimo. S praženjem kuhanega zrnja boba postane debela lupina krhka, notranjost zrna pa dobi odličen okus. Praženo in začinjeno zrnje je v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu znan ulični prigrizek.
Bob lahko pripravimo v jedeh, kot jih poznamo pri drugih stročnicah, od katerih nam je fižol najbližji. Hladno kuhano bobovo zrnje je odlična solata s čebulo in bučnim oljem, kuhano in toplo je priloga drugim jedem ali pa kar samostojna jed v juhah, mineštrah in rižotah skupaj z zrnjem žit (pšenico, piro, ržjo, ječmenom, ovsom, koruzo, prosom), pa tudi z ajdo, sončničnimi in bučnimi jedrci, krompirjem ter različno zelenjavo. K bobu se lepo podajo tudi hren, rukola, kislo zelje in repa.
Recept za bobov namaz
Za bobov namaz potrebujemo približno kilogram suhega boba, ki ga namočimo, skuhamo in odcedimo. Zrnje fino ročno pretlačimo ali pa uporabimo električni mešalnik. Olupimo in na drobno naribamo hrenovo korenino, drobno sesekljamo česen ali čebulo, peteršilj, zeleno, drobnjak ali por in sestavine dodamo pretlačenemu bobu. Začinimo s ščepcema soli in sladke rdeče paprike, žlico ali dvema blagega jabolčnega kisa. Na kmetiji Vege & Dobro na Ostrožnem pri Ponikvi bob pridelujejo in predelujejo v namaz po njihovi recepturi že več kot dvajset let.
Bob v ljudskem zdravilstvu
Podobno kot fižol tudi bob odvaja vodo iz organizma, kar je pomembno pri obolenjih ledvic in mehurja, še posebej pri vnetjih zaradi kamnov in za blaženje bolečin. Ljudsko zdravilstvo priporoča čaj iz bobovih cvetov ali zdravih bobovih luščin za izločanje peska iz ledvic.