Riž je ena najpomembnejših svetovnih kultur in ključna sestavina prehrane za večino svetovnega prebivalstva, še posebej v Aziji. Gre za žito, ki izhaja iz družine trav (Poaceae L.) in se goji po vsem svetu, predvsem v tropskih in subtropskih območjih. Riževa zrna so semena riževe rastline (Oryza sativa L.). Obstaja več sort riža, ki se razlikujejo po velikosti, obliki, barvi, aromi in teksturi. Poleg krompirja je riž zagotovo najbolj pogosta priloga in slovi po svoji raznovrstnosti ter vsestranski uporabnosti.
Vrste riža in njihova uporaba

Riž lahko v grobem razdelimo v dve skupini: dolgozrnati in srednjezrnati/kratkozrnati (okroglozrnati) riž. Ključno je poznavanje teksture, načina in dolžine priprave ter pomena barve posamezne sorte riža.
Dolgozrnati riž
Pri pripravi riža za prilogo izberemo vrste z dolgimi zrni. Dolgozrnati riž tudi po dolgotrajnem kuhanju ostane zrnat in rahel ter se ne razkuha, zato je odlična izbira za priloge. Zrna dolgozrnatega riža vsebujejo manj škroba in se med kuhanjem ne zlepljajo. Primeren je za azijsko navdihnjene jedi ali za preprost zelenjavni riž.
Srednjezrnati in kratkozrnati (okroglozrnati) riž
Riž z okroglimi zrni vsebuje veliko škroba in je bolj primeren za jedi, kot sta mlečni riž in rižota. Zaradi večje vsebnosti škroba se zrna pri kuhanju zlepijo, kar je lastnost, ki jo s pridom izrabimo pri pripravi sladic, polpet in italijanskih kremastih rižot. Najbolj znana vrsta za rižoto je arborio, odličen je tudi carnaroli, vialone nano, roma in S. Andrea.
Barva riža
- Beli riž: Je oluščeno in polirano riževo zrno, pri katerem je odstranjena lupina, otrobovina in kalček. Vsebuje zelo malo vlaknin, vendar nekaj vitaminov in mineralov. Je glavni vir energije.
- Rjavi riž: Je riževo zrno, ki je ohranilo zunanjo lupino (otrobovino in kalček). Vsebuje vse hranilne snovi, vitamine, rudnine, dietne vlaknine in folno kislino. Nasiti za dlje časa, vendar se kuha precej dlje (približno 45 minut) in ima krajši rok trajanja. Nekateri ga imenujejo tudi polnozrnati ali integralni riž.
- Črni riž: Vsebuje veliko mineralov.
- Rdeči riž: Izvira iz Butana in je primeren zlasti za solate.
- Divji riž: Ni pravi riž, ampak semena vodne trave. Je v naravni obliki in ni bil predelan ali poliran. Slovi po okusu po oreščkih.
Koliko riža na osebo?

Priporočena količina riža na osebo je odvisna od različnih dejavnikov, kot so starost, spol, telesna aktivnost in prehranske potrebe. Riž je v prehrani pomemben vir ogljikovih hidratov, relativno nizko kaloričen in brez glutena, zato je primeren za ljudi, ki so preobčutljivi na gluten.
- Za glavno jed ali rižoto: 80 - 100 gramov suhega riža na osebo.
- Za prilogo: 50 gramov suhega riža na osebo.
- Za toplo predjed: 60 gramov suhega riža na osebo.
Za tri osebe to pomeni:
- Za glavno jed ali rižoto: 240 - 300 gramov.
- Za prilogo: 150 gramov.
- Za toplo predjed: 180 gramov.
Približno 1 skodelica suhega riža (približno 180 gramov) zadostuje za dve do tri osebe kot priloga. Iz kozarca nekuhanega riža bomo dobili tri kozarce kuhanega. Količine se morda zdijo majhne, vendar riža vendarle nikoli ne jemo samega. Navadno ga v obroku spremlja vsaj solata, ob koncu tedna pa sladica. Prehransko in energetsko pa ga obogatijo dodatki (meso, ribe, zelenjava), ki povečajo kalorično vrednost obroka in nas dodatno nasitijo.
Priprava kuhanega riža
KAKO SE KUHA RIŽA - RECEPT ZA PIRINAČ ZA POČETNIKE
Priprava riža se zdi preprosta, a nekaj nasvetov bo pomagalo, da bo riž vedno popolno skuhan.
Razmerje riža in tekočine
Za večino sort belega riža je običajno razmerje 1 del riža in 2 dela vode. Na osebo računamo 60 do 70 gramov riža in 1,5- do 2-kratno količino tekočine. Ker moramo biti pri odmerjanju tekočine točni, je najbolje, da riž stresemo v merilno posodo, da dobimo količino v mililitrih, nato pa posodo izpraznimo in izmerimo potrebno količino tekočine. Lahko pa se poslužite tudi kavnih skodelic; za eno osebo naj bi bila načeloma dovolj ena skodelica riža.
Postopek kuhanja
- Spiranje riža: Odmerjeno količino riža pred kuhanjem vedno dobro speremo pod tekočo hladno vodo, dokler voda izpod cedila ne priteče bistra. S tem odstranimo zdrobljena zrna in škrobni prah, kar izboljša teksturo in okus ter zmanjša lepljivost. Vendar, če pripravljamo rižoto ali mlečni riž, zrna pred kuhanjem ne izpiramo. Riž lahko pred uporabo tudi namakamo, s čimer skrajšamo čas kuhanja.
- Zalivanje: Spran riž nato temeljito odcedimo, stresemo v kozico z debelim dnom ter zalijemo z odmerjeno količino hladne vode ali jušne osnove. Po nekaterih receptih riž v loncu zalijemo z vodo in pustimo kuhati brez mešanja.
- Začimbe: Če riž zalijemo samo z vodo, obvezno dodamo sol, po želji pa tudi začimbe, da izboljšamo okus. Odlično se obnesejo klinčki, zvezdasti janež, kardamomova zrna in malo karija za lepo zlato rumeno barvo. Če želimo, da bodo zrna ohranila lepo belo barvo, tekočini dodamo nekaj kapljic limoninega soka.
- Vrenje in kuhanje: Kozico pristavimo na ogenj in vsebino zavremo. Takoj, ko zavre, kozico pokrijemo in temperaturo znižamo, da tekočina zgolj rahlo vre. Riž nato pokrito kuhamo še toliko časa, da vpije vso tekočino in se zmehča. Riž vedno kuhamo pri nizki temperaturi, da zrna počasi nabrekajo.
- Ne mešamo: Riža med kuhanjem ne mešamo in prav tako ne odpiramo kozice. Enostavno pogledamo na uro in ga odstavimo, kot velevajo navodila na embalaži ter po potrebi odlijemo morebitno odvečno vodo.
- Praženje riža: Kuhan riž lahko popražimo na malo olja ali masla. Prav tako lahko nekuhan riž popražimo na maščobi in ga šele potem zalijemo z ustrezno količino tekočine. Kitajci riž kuhajo tako, da ga najprej na vročem olju popražijo in posolijo, nato pa ga zalijejo z odmerjeno količino tekočine. Ko tekočina zavre, znižajo temperaturo in riž kuhajo toliko časa, da zrna vpijejo vso tekočino.
Priprava rižote

Rižoto so izumili Italijani, pravijo ji "risotto". Rižota je kremasta jed iz riža z več škroba. Prava rižota mora biti sočna, kar pomeni, da riževa zrna obdaja škrobnata omaka, zaradi katere se rižki obdržijo na vilicah in ne popadajo z njih. Kuhana riževa zrna v rižoti morajo biti na zunaj zmehčana in v sredici še vedno nekoliko čvrsta, torej "al dente", kakor testenine.
Ključni nasveti za popolno rižoto
- Izbira riža: Izberite okroglozrnati riž, ki je namenjen za pripravo rižot, saj med kuhanjem oddaja škrob, ki ustvari fino, gosto omakco. Najboljše sorte so arborio, carnaroli, vialone nano, roma, S. Andrea. Basmati, parboiled riž ali vsak okroglozrnati/dolgozrnati riž ni primeren za rižoto.
- Posoda: Za pripravo uporabite globoko ponev z debelim dnom. Če riž kuhamo v prevelikem loncu, se kljub nenehnemu mešanju ne bo oblikovala kremasta tekstura.
- Priprava zelenjave: Za čim bolj okusno rižoto naj bo zelenjava, ki jo dodate rižu, pripravljena vnaprej. Čebulo nasekljajte na drobno in jo prepražite na oljčnem olju, dokler ne postekleni. Niti riž, niti čebula se ne smeta prismoditi.
- Glaziranje riža: Nato dodajte riž, da se lepo glazira.
- Postopno zalivanje: Riž zalijte z zelo vročo vodo ali jušno osnovo. Tekočino dodajajte sproti. Ko prejšnja količina tekočine izpari, dodajte naslednjo "rundo". S tem dosežemo postopno nabrekanje riža in sproščanje škroba. Če riž že na začetku vsujemo v vso vodo, ki jo potrebuje, dobimo preprosto kuhan riž.
- Nenehno mešanje: Med kuhanjem rižoto pogosto mešajte. Nenehno mešanje povzroča drgnjenje riževih zrn, kar sprošča snovi, zaradi katerih rižota postane fino kremasta.
- Al dente: Riž kuhajte, dokler ne dobi želene konsistence - kuhan, a nekoliko trd v sredini. Pri kuhanju rižote moramo biti zato ves čas ob štedilniku in spremljati kuho ter ustrezno ukrepati.
- Zaključek: Ko ugasnete ogenj in odstavite rižoto, vmešajte rezino hladnega masla, nariban parmezan ali grana padano. Preverjeno se obnese tudi ovčji sir (bovški ali s Paga). Morski rižoti dodajte oljčno olje ali maslo, seveda na koncu. Pustite nekaj minut, da se okusi povežejo, potem jed postrezite. Ne pozabite, če rižote ne postrežemo takoj ali jo pogrevamo, dobimo razkuhan riž in škrobnato gmoto.
Poenostavljena priprava rižote
Za manj izkušene kuharje so na voljo zavitki riža, poimenovani "osnova za rižoto". Ti zavitki vsebujejo posebno obdelana parboiled riževa zrna, pomešana s sirom v prahu ali paradižnikovim koncentratom, soljo in začimbami. Za pripravo potrebujemo le nekaj skodelic vroče vode in 10 minut kuhanja brez posebne muke. Tako pripravljen riž postane okusna jed že sam po sebi, z nekaj dodatki po navdihu pa vrhunska rižota.
Recept: Rižota z lignji na rdeče (za 4 osebe)
- Čas priprave: cca. 15-20 minut
- Sestavine:
- 400 g osnove za rižoto z okusom paradižnika
- 200 g lignjev
- 3 stroki česna
- 2,5 dl belega vina
- 1 pest rukole
- 2 lista bazilike
- sol
- oljčno olje
- Priprava:
- Ponev segrejemo in na suho popražimo na kolobarje narezane lignje.
- Dodamo 1 veliko žlico oljčnega olja in riž.
- Ko riž postekleni, dodamo nasekljan česen in zalijemo z belim vinom.
- Ko vino povre, dodamo še 1,3 l vrele vode in počasi kuhamo do mehkega.
- Na koncu solimo po potrebi, dodamo nasekljano rukolo in baziliko ter zalijemo še z nekaj olivnega olja.
Recept: Rižota ala carbonara (za 4 osebe)
- Čas priprave: cca. 15 minut
- Sestavine:
- 400 g osnove za rižoto z okusom sira
- 160 g pancete
- 4 rumenjaki
- 1 bučka
- pest mlade špinače
- 1 šalotka
- sol
- oljčno olje
- Priprava:
- Šalotko nasekljamo in popražimo na oljčnem olju.
- Dodamo riž, ga posteklenimo in zalijemo z 1,9 l vode.
- Zavremo in kuhamo 5 minut. Pokrijemo in odstavimo.
- Vmes narežemo bučko in panceto na kocke, na hitro popražimo in vmešamo kuhanemu rižu.
- Dodamo še mlado špinačo in solimo po potrebi.
Dodatne informacije o rižu
Riž je lahko prebavljiv in ne povzroča alergij. Ker tako dobro vpija v vodo, je dober nosilec okusov, vonjav in barv. Zanimiv je podatek, da je riž izjemno hvaležno živilo za pogrevanje. Z vsakim dodatnim pogrevanjem v njem namreč nastaja več retrogradiranega škroba, kar pomeni, da se del molekul škroba v rižu ob vsakokratni izpostavitvi visoki temperaturi strukturno tako spremeni, da postanejo za naše telo neprebavljive in delujejo kot prehranske vlaknine ter pomagajo pri boljši prebavi.
Prehransko najbogatejši je neoluščeni rjavi riž, najmanj hranilnih snovi pa vsebuje beli oluščeni riž. Vsak zavitek riža vsebuje tudi manjši (dovoljeni) delež lomljenih zrn. Ker se lomljena zrna bolj zlepljajo med seboj, mora biti večji delež ustrezno zapisan na embalaži.

