Zimsko hranjenje čebel s trdno hrano, znano kot čebelja pogača, je za čebelarje pogosto opisano kot "potrebno zlo". Kljub temu se večina čebelarjev poslužuje te prakse, saj je v določenih obdobjih ključna za preživetje in razvoj čebeljih družin.
Zakaj in kdaj je potrebno zimsko hranjenje s pogačo?
Dodajanje pogače družinam pred ponovnim zaleganjem, ki se običajno pojavi konec decembra ali ob začetku daljšanja dneva, ni upravičeno. V mesecih brez zaleganja, torej novembra in skoraj ves december, se je čebelja družina lahko premikala po panju in iskala hrano. Ko so zunanje temperature nekoliko višje, so čebele lahko dostopale do hrane s sosednjih medenih satnic.
S prihodom prve zalege v panju se čebelja družina zadržuje na območju zalege in lahko pride samo do hrane, ki je neposredno ob zalegi oziroma neposredno nad njo, saj se gibljejo navpično za hrano. Ta instinkt je posledica evolucijskega razvoja, ko so čebele živele v votlinah dreves. Tam so imele omejen in visok prostor, kjer je bila hrana običajno v zgornjem delu, medtem ko so spodaj vzgajale zarod in se pripravljale na zimo.
Če je hrana v panju, znana kot medeni venci, porabljena in so temperature še vedno nizke, lahko čebelja družina strada, čeprav je na oddaljenih stranskih satnicah še vedno dovolj medu.
Priprava in dodajanje zimske pogače
Pogače je priporočljivo pripraviti takoj po novem letu, saj je to pogosto prva čebelarska dejavnost v novem letu. Za dodajanje pogače čebelam je treba izbrati prvi sončni dan brez vetra, ko je temperatura okoli +10 °C.
Če se stanje s hrano zdi kritično, po ljudskem reku "nuja zakon menja", ni nujno čakati na višjo temperaturo. V takem primeru lahko pogačo dodamo že pri temperaturi nad +0 °C, pod pogojem, da ni padavin in vetra.
Vrste in sestava čebeljih pogač
Klasična pogača
Klasična pogača, ki jo čebelarji pogosto imenujejo "6-5-4-", je sestavljena iz sladkorja, medu in vode. Njena sestava je naslednja:
- Sladkor: 60 % (približno)
- Med: 20 %
- Voda: 2 %
Oznaka "6-5-4-" se nanaša na procentualno razmerje kvasa, medu in vode, čeprav v tej osnovni sestavi kvas ni eksplicitno omenjen.
Pogača obogatena z beljakovinami in cvetnim prahom
Ta vrsta pogače je obogatena z beljakovinami in cvetnim prahom. Uporablja se lahko v času začetka zaleganja, če čebelar presodi, da je v satnicah premalo cvetnega prahu.
Nove sladkorne pogače z dodatkom cvetnega prahu
Na trgu so na voljo tudi novejše sladkorne pogače, kot je na primer Medopip Pollen. Tem pogačam je dodan cvetni prah, ki spodbuja vitalnost čebel in matice ter podpira hitrejši razvoj čebelje družine. Uporabljajo se takrat, ko je v družini že zalega, ali za dražilno krmljenje v brezpašnem in deževnem obdobju, ko primanjkuje cvetnega prahu.
Te izboljšane pogače imajo manjšo granulacijo sladkorja, kar zagotavlja hranjenje brez osipa v panju in kapljanja pogače po čebelah. Pomembno je tudi, da imajo nizko vrednost HMF (hidroksimetilfurfural).
Recept za medno-sladkorno pogačo s cvetnim prahom (domača priprava)
Za izdelavo medno-sladkorne pogače s cvetnim prahom potrebujemo mlet sladkor, cvetni prah in nekaj medu, namesto katerega lahko uporabimo tudi invertni sirup, ki ga prodajajo trgovine s čebelarskimi potrebščinami. Te tri sestavine mešamo med seboj, dokler ne dobimo testo ustrezne gostote. Čebelam ga dajemo v pitalnikih ali pa v plastičnih vrečkah, ki jih položimo na tista mesta v panju, kjer jim bo najlažje dostopno. Paziti je treba, da je cvetni prah neoporečen, torej iz popolnoma zdravih čebeljih družin.
Recept za nadomestno pogačo s pekovskim kvasom
Kdor nima cvetnega prahu, si lahko pomaga z nadomestki, na primer s pekovskim ali pivskim kvasom. Za pripravo pogače s kvasom potrebujemo:
- 50 kilogramov mletega sladkorja
- 2,5 kilograma neprekuhanega pekovskega kvasa
- 2 litra vode
Postopek priprave:
- Kvas razredčimo v 2 litrih vode, da dobimo rjavkasto juho.
- V betonski mešalnik vsujemo celotno količino sladkorja.
- V vrteči boben počasi vlivamo razredčeni kvas.
- Po petih minutah se na površini te mešanice oblikujejo za oreh ali lešnik velike kroglice.
- Vsebino mešalnika stresemo v večjo posodo in takoj polnimo v plastične vrečke ali pitalna korita.
- Po enem dnevu se kroglično kašasta zmes razpusti in je primerna za dodajanje čebeljim družinam.
Pomembnost naravne hrane in cvetnega prahu
Med kot najboljša izbira
Najboljša hrana za čebele v katerem koli obdobju leta je naravna hrana, torej med. Čebelarji bi morali vedno zagotavljati, da imajo čebele primerno količino hrane, da so močne in zdrave. Takšne družine se spomladi razvijajo dobro brez dodatnega dražilnega krmljenja. Če jih dodatno krmimo, obstaja nevarnost, da se pojavi rojilno razpoloženje pred glavno pašo ali celo izrojijo, kar zmanjša pridelek. To predstavlja trojno škodo: nepotrebno delo, večjo porabo hrane in nižji povprečni donos.
Presežek medu v panjih pozimi in v prvem delu pomladi ni stran vržen denar. Ne samo, da je med tam manj izpostavljen kristalizaciji, ampak tudi bolje od sladkorja spodbuja razvoj čebelje družine. Čebele so pri porabi medu zelo racionalne in presežek hrane bo slej ko prej na voljo čebelarju v obliki dobro razvitih čebeljih družin, ki bodo maksimalno pripravljene na prvo pašo.
Vloga cvetnega prahu (peloda)
Za nemoten razvoj čebel ne zadostuje le hrana v obliki ogljikovih hidratov, kot sta med in njegov nadomestek sladkor, temveč tudi cvetni prah ali pelod, ki predstavlja beljakovinsko, maščobno, vitaminsko in mineralno sestavino čebelje prehrane. V avgustu cvetni prah, skladiščen v satju na obrobju gnezda (imenovan tudi »čebelji kruhek«), skoraj v celoti porabijo za krmljenje ličink bodočih delavk. V nekaterih letih se zaradi vremenskih razmer lahko pojavi pomanjkanje te prepotrebne beljakovinske hrane v naravi.
Čebelja družina, ki ne prinaša cvetnega prahu oziroma je ostala brez zalog peloda, je obsojena na propad, saj pomanjkanje beljakovin povzroči izgubo telesne teže čebel in njihovo hitro odmrtje. Takšna beljakovinska lakota povzroči prekinitev delovanja žleznega sistema čebel, predvsem krmilnih in voskovnih žlez. Čebele prenehajo graditi satje, izločati matični mleček ter hraniti matico in ličinke.
Kako pomemben v življenju čebel je cvetni prah, najbolje ponazarja podatek, da je za vzrejo 10.000 ličink (1 kg čebel) potrebnega 0,128 kg medu in 8,5-krat več, to je 1,089 kg cvetnega prahu, ter da v vsem letu čebelja družina porabi od 20 do 30 kg cvetnega prahu. Ruski čebelarski strokovnjak M. Z. Krasnopejev je ugotovil, da so družine s cvetnim prahom vzredile povprečno 18.480 žerk čebel delavk in pridelale povprečno po 68,6 kg medu, v primerjavi s tistimi, ki so bile brez njega.
Zimske čebele in beljakovinsko-maščobna telesa
Zaloga hrane v zgodnji pomladi nista samo med in cvetni prah, ki ju vidimo v panju, ampak tudi zaloge beljakovinsko-maščobnih teles, ki so jih v sebi nakopičile zimske čebele. Te so ključnega pomena za razvoj poletnih čebel, saj zimske čebele iz njih črpajo hrano za ličinke in vzrejo prvih generacij čebel, medtem ko je narava še odeta v zimsko spanje.
Zadostna preskrba z medom in s kakovostnim cvetnim prahom, za katero moramo čebelarji poskrbeti že po zadnjem točenju, je odločilna za razvoj notranjih organov zimskih čebel, še posebej za beljakovinsko-maščobna telesa, in za proizvodnjo krmilnega soka.
Kritični vidiki krmljenja in kakovost medu
Različna mnenja o dražilnem krmljenju
Dražilno krmljenje je tema, ki pogosto povzroča različna mnenja med čebelarji. Medtem ko nekateri zagovarjajo spomladansko krmljenje s pogačami, drugi priporočajo sladkorni sirup, tretji pa nasprotujejo kakršnemukoli krmljenju. Pri odločanju o krmljenju je treba upoštevati praktične in teoretične izkušnje, znanstvena stališča ter predvsem potrebe čebel.
Žal so se nekateri čebelarji v zadnjem času preusmerili v "medarstvo", kjer pohlep po čim večjem zaslužku vodi do odvzemanja prevelikih zalog hrane, kar posledično slabi fizično moč čebeljih družin in njihovo odpornost proti boleznim.
Temeljite raziskave (A. Imdorf, K. Ruoff in P. Fluri) so dokazale, da posledica dražilnega krmljenja s sladkorno raztopino ni niti večje zaleganje niti hitrejši razvoj družin. Prav tako se družine, ki so bile krmljene z dodatki beljakovin, lahko celo slabše razvijajo (verjetno zaradi fermentirane hrane).
Previdnost pri spomladanskem krmljenju s pogačami
Številni čebelarji spomladi prisegajo na uporabo krmnih pogač. Vendar je pri tem potrebna previdnost, saj čebele za predelavo te hrane potrebujejo več vode. To lahko povzroči težave v hladnem in slabem vremenu. Ob spremenljivem vremenu s hitrimi ohladitvami obstaja nevarnost, da čebele ne bodo sposobne ogrevati celotne zalege, kar lahko vodi do pojava prehlajene zalege, griže ali noseme.
Če prisegate na pogače, uporabite invertne pogače, ki jih lahko dobite v bolje založenih trgovinah s čebelarskim materialom.
Vpliv dodatkov in ponarejanje medu
Različni dodatki, ki se dodajajo pogačam, kot je kvas, lahko vplivajo na kakovost medu. Pomembno je zavedanje, da cvetnega prahu ne more nadomestiti noben nadomestek, niti kvas. V primeru "Preussove metode premeščanja satov" v AŽ-panjih se lahko zgodi, da se v medu pojavijo ostanki kvasovk ali nadomestkov cvetnega prahu.
Med je za človeka pomembno hranilo in tudi zdravilo, zato ima višjo vrednost kot druga sladila. To je razlog za pogosta ponarejanja medu po svetu. Ponarejeni med ima zmanjšano hranilno vrednost in ogroža zdravje ljudi.
Čebele lahko same prispevajo k spremembi sestave medu, če so bile spomladi dražilno krmljene, če jim je primanjkovalo hrane in jim je bil dodan prevelik delež sladkorja, ali če je v panju ostala zimska zaloga sladkorne raztopine. Čebelarjeva naloga je zagotoviti, da v medu ni ostankov krme, ki vsebuje predelano sladkorno raztopino. Pred pašo je treba panje urediti tako, da v mediščih ni satov s sladkorno raztopino. Takšne sate je treba odstraniti in shraniti v tesno zaprtih omarah ali skrinjah.
Med ne sme imeti tujega okusa ali vonja, ne sme fermentirati, njegova kislost ne sme biti umetno spremenjena, prav tako ne sme biti pregret, da se ne uničijo naravni encimi ali zmanjša njihova aktivnost (Pravilnik o medu, 31/04, 89/04).
Kvasovke v medu in fermentacija
Cvetni prah čebelarji prepogosto nadomeščajo s kvasom, kar je lahko razlog za pojav kvasovk v slovenskem medu, ki jih je na podlagi analiz v zadnjih letih od 4 do 9 %. Kvasovke so sicer naravna sestavina nektarja ali mane, vendar njihova večja količina lahko nakazuje, da med ni pristen. Kvasovke povzročajo vretje (fermentacijo) medu.
Stabilnost medu z vsebnostjo vode od 17 do 20 % je odvisna od vsebnosti kvasovk. Med, ki vsebuje več kot 20 % vode, pogosto fermentira. Fermentacijo povzročajo osmofilne kvasovke, ki živijo v okoljih z več vode in pretvarjajo glukozo in fruktozo v alkohol (etanol) in ogljikov dioksid. Alkohol se lahko ob prisotnosti kisika razpade na ocetno kislino in vodo, zato ima fermentiran med kiselkast okus in ni primeren za prodajo. Med z več kot 20 % vode, včasih že manj, je torej podvržen fermentaciji. Če vsebuje še kvasovke, ki so posledica krmljenja čebel, se to lahko zgodi že pri nižjih vsebnostih vode. Tak med v resnici ni med.
Odgovornost čebelarja in trajnostno čebelarjenje
Pravilno krmljenje med pašami
Neposredno pred pašo in med njo čebeljih družin ni dovoljeno krmiti. Med dvema pašama in v brezpašnem obdobju je čebele dovoljeno krmiti le s tolikšnimi količinami hrane, kot jih lahko sproti porabijo. Vedno je treba imeti v mislih, da je med naravna sladka snov, ki jo čebele proizvedejo iz nektarja ali rastlinskih izločkov, in da sta med in cvetni prah najboljša hrana za čebele.
V primerih izrednih razmer, ko se zaloga hrane ob gnezdu hitro zmanjšuje, je dodajanje hrane neizogibno. V takem primeru se iz rezerv dodajo medeni sati z nastrganimi pokrovci, da se čebele ne trudijo z odkrivanjem medu. Tu je potrebna previdnost zaradi nevarnosti širjenja hude gnilobe - preverite spore. Če ni prehladno, jih lahko krmimo tudi s sladkorno raztopino.
Izzivi intenzivne čebelarske proizvodnje
Čebele v intenzivni čebelarski proizvodnji so prikrajšane v primerjavi s tistimi, ki so manj obremenjene z ambicijami čebelarja. Čebelarji prevaževalci, ki so zaradi pridelave sortnega medu prisiljeni, da ga po vsaki paši iztočijo do maksimuma, in medarji, ki pri vsakem točenju iztočijo celotno medišče, po možnosti pa še kak meden sat iz plodišča, svoje čebele vso sezono držijo na minimumu potrebnih zalog. Zato ne bi smeli biti presenečeni, če so izčrpane in če je spomladanski razvoj slab. Celoletna izčrpanost je namreč za čebele stres, ta pa povzroča izgubo odpornosti in na koncu neredko tudi »nepojasnjene« izgube ter aprilski nakup čebeljih družin.
Izobraževanje in zagotavljanje kakovosti
Zimski čas je priložnost za dodatna izobraževanja čebelarjev. Le na podlagi znanja bodo lahko ponudili kakovosten slovenski med, ki ustreza Pravilniku o medu. Medovi, vključeni v različne sheme kakovosti (Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med z geografskim poreklom, Kraški med z geografskim poreklom, Zlati panj, med iz ekoloških čebelarstev), zagotavljajo višjo kakovost.
Če v okolici čebelnjaka ni dovolj cvetnega prahu, moramo čebelarji tam posaditi medovite rastline. Prijetno lahko združimo s koristnim in okolico uredimo tako, da bodo naše čebele tam našle koristno pašo, poleg tega pa bodo rastline čebelnjaku v okras in čebelarju v ponos.