Ohrovt je enoletna vrtnina iz skupine kapusnic, ki jo prištevamo med najstarejše zdravilne rastline. Zaradi svoje izjemne prilagodljivosti in visoke hranilne vrednosti je postal nepogrešljiv del sodobnega vrta, saj nam omogoča oskrbo s svežimi vitamini tudi v času, ko na gredicah le redko kaj uspeva.
Vrste ohrovta in njihove značilnosti
Poznamo tri glavne oblike ohrovta, ki se razlikujejo po načinu rasti in užitnih delih rastline. Vse te oblike so rezultat človekovega izbora in selekcije skozi čas:
- Glavnati ohrovt (kelj): Izoblikuje glavo kakor zelje, vendar z bolj mehurjastimi listi. Ima dobro razvito toleranco na nizke temperature, zato ga lahko v blažji zimi pustimo kar na vrtu.
- Brstični ohrovt: Prepoznamo ga po majhnih, trdih glavicah (premera 2-4 cm), ki zrastejo vzdolž stebla. Zaradi odpornosti na mraz je čas pobiranja znatno daljši od zelja.
- Listnati ohrovt: Ta skupina se loči po tem, da sadika ne tvori glave, ampak listi rastejo na visokem steblu. Je izjemno dekorativen in priljubljen kot zimska zelenjava.
Hranilne in zdravilne lastnosti
Ohrovt velja za eno najhranjivejših zelenjav na svetu in spada med vrtnine z največjo količino antioksidantov. Bogat je z vitamini (C, E, B6, K), folno kislino ter minerali, kot so kalij, kalcij in železo.
| Zdravstvena korist | Učinek |
|---|---|
| Krepitev imunskega sistema | Visoka vsebnost vitamina C in antioksidantov. |
| Zdravje srca in ožilja | Vir koencima Q10 za preventivno varovanje srca. |
| Protirakavo delovanje | Vsebuje sulforafan, ki lahko prepreči razvoj nekaterih vrst raka. |
| Uravnavanje telesa | Pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja in holesterola. |
Vzgoja in nasveti za uspešen pridelek
Ohrovt običajno pridelujemo iz sadik, ki jih vzgojimo v približno štirih tednih. Za uspešno pridelavo je ključna pravilna priprava tal in oskrba:
- Priprava tal: Tla morajo biti globoko pripravljena, pognojena s kompostom ali hlevskim gnojem in ne preveč rahla.
- Namakanje: Redno zalivanje je nujno, zlasti v času vročine in suše.
- Sadilne razdalje: Pri listnatem ohrovtu se priporoča razdalja 0,7 x 0,7 m, saj se rastlina močno razraste.
Varstvo pred škodljivci
Med škodljivci, ki lahko napadejo kapusnice, so kapusova muha, kapusov belin in razne gosenice. Bolezni, kot sta črnoba in plesen kapusnic, lahko omejimo z kolobarjenjem, saj križnic ne smemo saditi na površine, kjer so prej rasle druge križnice.
Kulinarična uporaba
Kodrolistnati ohrovt lahko pripravimo na več načinov in v vseh dnevnih obrokih. Liste starejših rastlin uporabljamo za juhe, solatne krožnike ali pripravo slastnega ohrovtovega čipsa v pečici. Mladi listi so primerni za surove smutije ali solate, saj so mehkejši in slajši. Po prvi zmrzali listi postanejo še okusnejši, saj se v njih nabere več sladkorjev.