Rdeča pesa je priljubljena korenasta zelenjava, ki so jo cenili že v antičnih časih, sprva zaradi užitnih listov, kasneje pa tudi zaradi gomolja. Danes jo poznamo predvsem po njenih užitnih gomoljih, ki so lahko okrogle ali podolgovate oblike, in se je kot živilo uveljavila v 15. stoletju. Čeprav so bile včasih znane le krvavo rdeče sorte, so danes na voljo tudi oranžni, zlati, rumeni, beli in celo koncentrično črtasti gomolji. Rdeča pesa je enostavna za gojenje in predstavlja odličen dodatek k vsakemu zelenjavnemu vrtu.
Priprava zemljišča in gnojenje
Tako kot vse gomoljnice, tudi rdeča pesa potrebuje dobro odcedna in rahla tla, zadostno globino in zalivanje, da se lahko gomolji ustrezno razvijajo. Rdeča pesa obožuje nevtralen in rahlo kisel pH prsti. Ko sadimo rdečo peso, poskrbimo, da bo prst bogata z organskim materialom. Kakovost prsti lahko izboljšamo tudi z uležanim gnojem, nikakor pa ne s svežim, ki vsebuje visoko vsebnost dušika. Rdeča pesa je velik porabnik kalija, potrebuje manj fosforja in zelo malo dušika. Poleg navedenih hranil rdeča pesa potrebuje tudi bor (B) in je nanj občutljiva, če ga primanjkuje v zemlji. Pri peščeni vrtni zemlji vedno dodajte organsko zemljo. Peso sejemo na gredo, ki smo jo pred setvijo okopali ter odstranili plevel.
V času rasti rdeča pesa potrebuje dobro pognojena tla z veliko kalijem in skoraj nič dušika. Izogibamo se hlevskemu gnoju, namesto tega lahko uporabimo Plantella Organik, gabezovo zastirko ali za dognojevanje gabezovo brozgo. Pesa, gojena v bogato pognojeni vrtni zemlji, ne potrebuje dodatnega gnojila v rastni sezoni. Presežek dušika lahko povzroči veliko zelenega listja na račun manjšega razvoja korena.
Sajenje rdeče pese: Od setve do sadik
Izbira sort in priprava semen
Najbolj znani sta sorti rdeče pese Detroit 2, ki je stara evropska sorta z ovalno obliko gomolja, in Noire d'Egypte, ki je srednje zgodnja, ploščate okrogle oblike. Na voljo je veliko različnih vrst rdeče pese, med katerimi lahko izbirate med oranžnimi, rumenimi in rožnatimi sortami. Semena rdeče pese so skupek semen (tako kot pri blitvi), iz katerega lahko vzklijejo 2 do 3 rastline. Pred setvijo semena čez noč namakamo v vodi.
Neposredna setev na prosto
Rdečo peso na prosto sejemo od začetka aprila do konca julija, idealno v dnevih za korenino. Na prosto v gredice jo posejete v sredini aprila in vse do sredine junija. Po dolžini grede pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm (v kompost malenkost globlje). Jarke izdatno zalijemo (tudi marca) z vrtno zalivalko brez razpršilca. Namočena semena posadimo v vlažno prst. Običajno jo sejemo na medvrstno razdaljo 20-30 cm in v vrsti na dobrih 5 cm narazen, ali z medvrstno razdaljo 30 cm jo na gredo širine 75 cm sejemo v 3 vrste, na gredo širine 100 cm pa v eno vrsto več.
Idealno je, da seme pade približno vsakih 10 cm, a pri ročni setvi vedno sejemo bolj na gosto. Jarke zagrnemo in povrhu nič ne zalivamo. Vse vrste ali celo površino pohodimo, da dobijo semena stik z zemljo oz. s kompostom. Celotno gredo takoj spomladi neposredno pokrijemo z vrtno kopreno. Kakršen koli strah glede pozebe v spomladanskih mesecih je pri mladi pesi odveč, saj zdrži do -4 °C.
Gosto setev redčimo kasneje, kar pomeni, da porabimo (pre)več semen, vendar mlade rastline lahko pojemo. Goste zasaditve redčimo, ko listi mladih rastlin dosežejo velikost 5 cm. Konec junija poteka setev na gredo po enakem postopku, le da pred setvijo dobro zalijemo celo gredo in še dodatno posamezne sadilne jarke. Mesec po prvi setvi posadimo še nekaj rastlin, da si zagotovimo daljšo oskrbo s pridelki.
Vzgoja sadik v zaprtem prostoru
Za vzgojo rdeče pese lahko izberemo zanesljivejšo alternativo - sejanje v lončke v zaprtem prostoru ali setvene plošče. Rdečo peso za sadike sejemo v setvene plošče že februarja ali marca, ali v začetku ali sredini marca. Za vzgojo rdeče pese potrebujete posodice ali sadilne vreče, ekološka semena, kakovosten substrat, pršilko, plastično folijo in označevalne tablice. Za uspešno vzgojo je najbolj primerna univerzalna zemlja ter mikoriza.
V posamezno srednjo sadilno enoto ali v vsako sadilno jamico v vrtu posejte po dve do tri semena, globoko približno 2 cm. Sejemo v že navlažen substrat in nato posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Semena kalijo na toplem, pri približno 15-20°C. Semena pokrijemo, vzklijejo lahko že v štirih dneh. Če vzklije več rastlin, jih pustimo kot skupke. Pese praviloma ne pikiramo. Nato skrbimo za vlažen substrat z zalivanjem vsak drugi dan.
Takšno setev lahko izvedete konec meseca marca, da dobite zdrave rastline za pravočasno sajenje. Za presajanje na prosto je pesa pripravljena v 30 dneh, ko razvije 2 do 4 prave liste. Pred tem jo za 4 dni utrjujemo na prostem. Presajanje sadik na prosto poteka v začetku aprila, ko mine nevarnost nizkih temperatur. Upoštevamo enake medvrstne razdalje kot pri setvi. Sadilne jamice zalijemo in presadimo sadike. Pokrijemo s kopreno, ki jo odstranimo v maju. Pozno pomladi sadike vzgojimo po istem postopku, le da jih vzgajamo na prostem in sadilno jamico pred presajanjem izdatno zalijemo ter še nekaj dni pazimo, da imajo rastline dovolj vlažna tla. Sadike lahko vzgojimo tudi v primerih sajenja sadik po spravilu zgodnjega krompirja konec junija in v začetku julija. Pri tem poskrbimo, da presajene rastline zasenčimo in bodo imele dovolj vlage. Rdečo peso lahko sadimo tudi v sadilne vreče in vrtne gredice.
Vzgoja rdeče pese od setve do pridelka - Vrt Obilja EP66
Nega rdeče pese med rastjo
Za uspešno rast potrebuje rdeča pesa vsaj 4 ure sonca dnevno. Je ena redkih vrtnin, ki bo dobro uspevala tudi na polsenčnih gredah. Vendar morajo biti poletne setve zasenčene, saj mora biti zemlja vedno vlažna.
V času vznika mora biti zemlja vedno vlažna, potem pa ne potrebuje veliko vode. Prve spomladanske setve ne zalivamo. Zalivamo poredko, a do globine 30 cm. Lahko namakamo prek listov, a le zjutraj ali z ogreto vodo. Junijsko setev najmanj 10 dni vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Redno zalivanje zmanjša verjetnost, da bi korenine olesenele ali se razcepile.
Med rastlinami redno odstranjujemo nadležen plevel z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Čeprav je pridelek pese pod zemljo, tal ne zastiramo, saj pesa raste gosto skupaj in z listi senči tla. Priporočamo uporabo zastirke, saj se boste poleg plevela izognili tudi pepelasti plesni. Zgodaj spomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti rastlin. Kopreni odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter obtežimo. Koprena ostane na rastlinah vse do konca aprila, ko jo odstranimo. Med rastjo lahko gomolji pokukajo iz tal, zato jih po potrebi zasujemo s prstjo.
Dobri in slabi sosedje rdeče pese
Pravilna izbira sosednjih rastlin lahko izboljša rast rdeče pese in zmanjša pojav škodljivcev. Njihov oster vonj lahko odvrne številna bitja, ki ogrožajo vašo peso.
- Kapusnice: Predstavniki družine kapusnic, kot so brokoli, cvetača, zelje in repa, so odlična izbira pri sajenju pese. Ne samo, da bodo kapusnice pomagale vaši rdeči pesi, ampak je vaša pesa lahko v veliko pomoč vašim kapusnicam.
- Stročnice (fižol): Ko rastejo, fižol in druge stročnice izboljšajo zemljo s postopkom, imenovanim fiksacija dušika. Vendar je pomembno vedeti, da dušik izboljša rast zelenega listja rastline, zato je lahko preveč dušika dejansko slabo za vašo peso, saj povzroči veliko listov na račun korenine.
- Solata in kolerabica: Medtem ko solata morda ne izboljša vaše pese, bo gojenje le-te skupaj koristilo vašemu vrtu kot celoti. Solata bo porabila hranila, ki so na voljo blizu površine tal, medtem ko bo koren pese črpal hranila od spodaj. Rdeča pesa je zgodaj spomladi prva zelenjava na gredi ter se zaradi podobne rastne dobe ujame s kolerabico, solato ali drugimi rastlinami, ki jih pred julijem poberemo z grede.
- Redkvice: Redkvice tudi precej hitro rastejo in jih boste lahko prve pobrali z gredice rdeče pese.
Slab sosed je špinača, zato pri načrtovanju kolobarja ne pozabite, da je rdeča pesa v bližnjem sorodstvu z blitvo. To je pomembno za kolobarjenje in preprečevanje širjenja bolezni in škodljivcev.
Bolezni in škodljivci rdeče pese ter zaščita
S peso navadno ni veliko težav, če vzgojite zdrave in odporne sadike, ki ste jih posadili pravi čas in niso pretegnjene. Pomembno je redno pregledovanje rastlin; če opazite majhno spremembo, ukrepajte takoj.
Bolezni rdeče pese
Med boleznimi je pogosta pesna listna pegavost (na starejših listih opazimo svetle krogce, pike), pesna plesen, rja, viroze in pesna pepelovka. Na pridelek v tleh listna pegavost nima veliko vpliva, le listje je manj uporabno. Bolezen se od junija do septembra pojavlja na blitvi in rdeči pesi. Ko posadite sadike rdeče pese v gredo ali sadilne vreče, jih zalijete s sredstvom za krepitev plodovk.
Škodljivci rdeče pese
Med škodljivci nam večjo škodo povzročajo strune, pesna muha, uši, bolhač in polži. Zelo okusne za polže in uši so sadike mlade rdeče pese. Če tla ne bodo preveč gnojena z dušikom, bo manj težav tudi z ušmi.
Zaščita pred boleznimi in škodljivci
Pri preprečevanju težav s polži in ušmi si lahko preventivno pomagate s pokrivanjem grede z vrtno kopreno. Polže lahko ustavite tako, da trosite apno ali pepel v pasovih, kjer polži vdirajo v vrt. Polže redno pobirajte in preprečujte zaraščanje s košnjo okoli vrta.
Za boj proti trdovratnim boleznim in škodljivcem na rdeči pesi se lahko borimo tudi z domačim škropivom iz sode bikarbone. Za izdelavo pripravka potrebujete 4 l tople vode, v katero dodate 1 žlico sode bikarbone ter 2-3 žlice navadnega rastlinskega olja in kapljico detergenta za pomivanje posode. Pred uporabo vse dobro premešajte, pretresite in poškropite. S škropljenjem je najbolje začeti že pred začetkom poletja. V primeru prvih znakov bolezni porežite vse okužene dele rastline in škropite tri dni zaporedoma.
Vzgoja rdeče pese od setve do pridelka - Vrt Obilja EP66
Spravilo in uporaba rdeče pese
Rdeča pesa v toplejšem obdobju dozori v dveh mesecih, v hladnejšem obdobju pa v 3-4 mesecih. Glavni pridelek so odebeljeni koreni okroglih ali podolgovatih oblik. Pridelek poberite, ko gomolj doseže premera 5-10 cm. Rdečo peso začnemo pospravljati, ko je premer zadebeljenih korenov okrog 10 cm. Najbolje, da sproti pospravljamo mlade rastline z ne predebelimi gomolji, saj ni potrebe po čakanju, da se odebelijo in dozorijo. Starejši kot je pridelek, trša je zunanja lupina, v sredini lahko tudi oleseni.
Prvo setev pobiramo od konca maja do sredine julija, drugo setev pa od sredine avgusta do sredine oktobra, ko poberemo vse preostale pese na gredi za ozimnico. Pri spravilu rdeče pese pazimo, da ne poškodujemo korenov (gomoljev). Stebelnih listov ne smemo odrezati ali odtrgati preblizu gomolja, ker bo ta začel 'krvaveti' ter bo med kuhanjem izgubil barvo in okus.
Nekateri jo pobirajo kot 'baby leaf' pridelek - kot mlade listke ter kot manjše, še ne razvite gomolje, ki so nadvse slastni. Uporabimo lahko tudi liste, ki jih med rastjo od zunanje strani nabiramo ter uporabljamo podobno kot blitvo. Mlajši kot so listi, bolj so okusni.
Za oskrbo v zimskem času jo skladiščimo v ustreznih skladiščih, kleteh in zasipnicah, shranimo jo lahko v pesek v hladni in vlažni kleti. Rdeča pesa je najboljša sveža, uporabna je tudi za vlaganje in stiskanje soka. Liste lahko uporabimo kot špinačo, koren pa lahko vložimo ali spečemo v pečici kot mlad krompir.
Koristi rdeče pese za zdravje
Rdeča pesa je cenjena tudi zaradi svojih izjemnih zdravilnih lastnosti. Vsebuje rdeči antocian, aminokisline ter nekatere redke minerale, kot so cezij, stroncij in kobalt. Antocian, ki je v listih in gomolju pese, preprečuje nastanek tumorjev in znižuje holesterol v krvi. Kobalt pa je ključen pri nastajanju krvnih telesc.
Rdeča pesa oz. njen sok naj uživajo vsi, ki imajo težave s slabokrvnostjo. Deluje pravzaprav na vse težave, ki jih imamo s krvnim obtokom, in je zelo koristna za vse slabokrvne.