Rdeča pesa ali Beta vulgaris je domorodna kritosemenka, ki izvira z obalnih predelov zahodne in južne Evrope, od južne Švedske in Baltskega otočja do Sredozemskega morja. Prepoznamo jo po srčasto oblikovanih listih in majhnih cvetovih, ki rastejo v skupini od dveh do petih skupaj, so zelene do rdečkaste barve, oprašuje pa jih veter. Še posebej izstopa njen koren, ki je značilno rdeče barve. Danes je razširjena od subtropskih krajev pa vse do skrajnega severa.
Zgodovina in tradicionalna uporaba rdeče pese
Rdečo peso so poznali že stari Rimljani, ki so jo uporabljali za zniževanje telesne temperature in kot blago odvajalo. Že v Starem Rimu so jo uporabljali za zdravljenje vročine, zaprtja in obloge za rane. Tudi Hipokrat in njegovi nasledniki so rdečo peso uporabljali v zdravilne namene, in sicer kot obkladke za rane, zaradi česar so se te hitreje celile. Že od časa Rimljanov sok rdeče pese velja tudi za afrodiziak, saj je bogat z borom, ki ima pomembno vlogo v sintezi spolnih hormonov. V renesansi je Bartolomeo Platina uživanje rdeče pese priporočal poleg česna, saj naj bi ublažila zadah. Rdečo peso so kot zdravilno rastlino gojili že stari Grki in Rimljani, kot vrtnina pa je bila prvič omenjena v šestnajstem stoletju.
Divja pesa je predhodnica današnjih vrst pese. Prvič so jo kultivirali v Babilonu pred 4.000 leti. Prva kultivirana oblika pese se je imenovala mangold, iz nje pa so se razvile današnje vrste, kot so rdeča pesa, sladkorna pesa ter krmilna pesa. Zaradi visoke vsebnosti sladkorja so razvili tudi posebno vrsto sladkorne pese, iz katere se še danes proizvaja sladkor.
Gojenje, shranjevanje in nakup rdeče pese
Rdeča pesa je nezahtevna rastlina, ki uspeva povsod, če je le lega dovolj svetla in topla. Zlahka jo pridelamo na domačem vrtu ali na njivi ter uživamo v zdravem pridelku skozi vse leto. Sorte z okroglimi gomolji so manj zahtevne od podolgovatih. Sejemo jo lahko spomladi neposredno na gredo, na seme natrosimo dva do tri centimetre kompostne zemlje in dobro zalijemo. Mlade rastline so nekoliko občutljive na mraz. Rdeča pesa potrebuje redno okopavanje ter veliko kalija, zato dodajamo vrtni zemlji kamninsko moko. Tik pred sajenjem lahko dodamo zemlji že predelan kompost, ne pa svežega hlevskega gnoja (ta mora biti dodan prej, da se nekoliko predela). Potrebno je kolobarjenje; rdeča pesa odlično uspeva na gredah, kjer je bil prej paradižnik, kumare ali zelje (kapusnice).
Spravljamo jo, ko listi porumenijo. V ta namen zemljo zrahljamo z lopatastimi vilami in rdečo peso previdno izpulimo, liste pa odtrgamo z zavijanjem. Za shranjevanje preko zime odrežemo liste vsaj dva centimetra od gomolja (tako da pri morebitnem kuhanju rdeče pese ne izteče iz nje sok). V kleti hranimo gomolje rdeče pese posute s peskom, v manjših količinah, ki se prej porabijo, pa tudi na policah, kjer kroži zrak. Temperatura zraka, kjer shranjujemo rdečo peso, naj bo približno med šest in osem stopinj Celzija. Manjše količine lahko hranimo v kleti zasute z mivko, kjer zdržijo od 6 do 8 tednov. Z mivko zasuta zrela rdeča pesa ostane sveža 5-6 mesecev. V mestih lahko jeseni kupimo rdečo peso od kmetovalcev ter si jo sami shranimo za zimo. Po navadi jo zasujemo z vlažno mivko ali vlažno žagovino in postavimo v klet, kjer naj zrak kroži, temperatura pa naj se giblje med 6-8 stopinj C. Pesa, shranjena na ta način, bo sveža/obstojna dobra dva meseca. Ta način shranjevanja je primeren za manjše količine, seveda ob predpostavki, da imate lastno hišo oziroma klet, kar omogoča, da izkoristite zdravilne prednosti surove pese.
Nakup sveže rdeče pese
Rdečo peso lahko kupujemo sprotno, saj je na razpolago na večjih tržnicah in marketih. Na začetku sezone na tržnicah jo dobri prodajalci prodajajo z listjem vred ali vsaj z ostankom listnih pecljev; tako namreč kupec takoj ugotovi, ali je zelenjava sveža ali ne (uveli listi namreč opozorijo na marsikaj). Prav tako na pritisk že rahlo mehki gomolji opozarjajo, da ponujeno ni sveže. Pri nakupu pazite tudi na trdo vlaknatost pese, saj je pesa, ki je bila za svojo sorto predolgo v zemlji, hitro trdo vlaknata - to napako lahko opazite po množici brazgotin od odpadlih listov. Če imajo gomolji temne lise, je to znak, da so bili shranjeni pri prenizki temperaturi. Podolgovati ali okrogli gomolji sveže rdeče pese morajo biti napeti in nepoškodovani.
Hranilna vrednost in zdravstvene koristi rdeče pese
Rdeča pesa sodi med živila z malo kalorijami, saj jih vsebuje le 40 na 100 gramov. V 87 odstotkih je sestavljena iz vode, predstavlja dober vir vlaknin, v 8-10 odstotkih pa jo sestavljajo ogljikovi hidrati. Za peso je značilen visok glikemični indeks (vsebuje veliko sladkorja), zato ne preseneča, da so iz nje razvili sladkorno peso za pridobivanje sladkorja. Zaradi njenega bogatega prehranskega profila jo uvrščamo med superživila. V primerjavi z drugimi vrstami zelenjave vsebuje nadpovprečno veliko antioksidantov. Rdeča pesa je bližnja sorodnica špinače in ima prav tako kot špinača veliko hranilnih snovi, poleg tega pa naj bi bila močan antioksidant in razstrupljevalec telesa. Listi rdeče pese so polni kalcija, železa in vitaminov A in C, zato jih nikar ne zavrzite, ampak iz njih pripravite zanimivo solato.
Bogastvo vitaminov in mineralov
- Železo, kalij in folna kislina (vitamin B9): Znanstveno je potrjeno, da rdeča pesa ugodno vpliva na kri. Vsebuje visoke koncentracije teh hranil, ki pomagajo preprečevati slabokrvnost, saj je železo pomemben pri nastajanju rdečih krvničk, te pa telo oskrbujejo s kisikom. Folna kislina je nepogrešljiva za celično presnovo in vpliva na pravilno razgradnjo zaužitih beljakovin na aminokisline, tako da jih telo lahko uporabi za tvorbo in obnovo lastnega tkiva. Pomembna je tudi za pravilen razvoj hrbtenjače zarodkov tri mesece po spočetju, saj preprečuje okvaro ploda, imenovano spina bifida.
- Vitamin C, niacin (vitamin PP), vitamin B1, B2: Rdeča pesa je bogata z vitaminom C (v 100 g kar 3,6 mg), ki je nujen za nastajanje in ohranjanje veznega tkiva, celjenje ran, zdrave dlesni in splošno dobro počutje. Obstaja močna povezava med vnosom vitamina C in manjšim tveganjem za bolezni srca, kap, očesno mreno in celo nekatere vrste raka.
- Fosfor in magnezij: Fosfor sodeluje v telesu pri presnovi maščob in škroba, telesu zagotavlja energijo, vpliva pa tudi na kostno gostoto in celjenje kosti.
- Kalcij in silicij: Kalcij deluje proti alergijam ter težavam s kožo in kostmi. Silicij krepi vezno tkivo (kolagen), ki daje koži oporo, gladi kožo in preprečuje nastajanje gub, ugodno pa vpliva tudi na čvrste nohte in lase. Silicij je povezan s prožnostjo arterijskih sten, zmanjšuje tveganje za bolezni srca v starosti.
- Mangan in krom: Rdeča pesa je tudi dober vir mangana in kroma.
Antioksidativna moč betalainov in betaina
Vsebuje tudi barvilo ali pigment betalain (znan tudi kot betacianin ali betanin), ki je odgovoren za intenzivno rdečo barvo pese, hkrati pa je močan antioksidant. Barva rdeče pese izvira iz zdravju koristnega antociana, ki v boju s prostimi radikali deluje kot antioksidant. V njej je tudi antioksidativni pigment betalain, ki je zaslužen za njeno rdečo obarvanost. Betalaini (antioksidanti v rdeči pesi), ki dajejo pesi značilno rdečo barvo, so občutljivi na temperaturo in se zato pri previsokih temperaturah razgradijo. Zato se priporoča kuhanje rdeče pese na pari pri nizkih temperaturah maksimalno petnajst minut.
Rdeča pesa vsebuje veliko betaina, ki znižuje raven homocisteina, naravne aminokisline, ki naj bi ob povečani prisotnosti v telesu lahko pripomogla k tveganju za infarkt, možgansko kap in druge žilne bolezni. V menopavzi se količina homocisteina poveča in slabo vpliva na kosti, kar lahko vodi do osteoporoze; homocistein pa je povezan tudi z depresijo in potrtostjo. Betain v rdeči pesi naj bi blagodejno vplival tudi na počutje in razpoloženje. Med izredne snovi, ki jih vsebuje rdeča pesa, spada betamin, ki znatno vpliva na povečanje vsebnosti kisika v krvi (do štiristo odstotkov). To vpliva na oksidacijo škodljivih snovi v krvi in vseh telesnih celicah, ki jih napaja krvni obtok. Prav tako v naši presnovi rdeča pesa aktivira aminokislino metionin, ki je gradnik beljakovin. Metionin poleg tega v naše telo vnaša žveplo in s tem blesk, čvrstost in prožnost v kožo, lase in nohte.
Vsebuje tudi karotenoide in vitamin C, ki dodatno prispevajo k antioksidativnem učinku.
Vpliv na prebavo in kardiovaskularni sistem
Danes se rdeča pesa uporablja tudi kot blago odvajalo, saj vsebuje visoke vsebnosti topnih vlaknin. Prehranska vlaknina iz rdeče pese pozitivno vpliva na zdravje prebavnega trakta ter na kardiovaskularni sistem. Prehranska vlaknina iz rdeče pese naj bi dokazano zmanjševala vrednost serumskega holesterola za 30-40%. Rdeča pesa znižuje krvni pritisk in holesterol, pomaga preprečevati bolezni srca in ožilja. Splošno znano je, da je pesa dobra za kri in to so tudi znanstveno dokazali. V neki raziskavi so ugotovili, da se lahko krvni tlak po uživanju rdeče pese ali njenega soka zniža že v roku nekaj ur. Poleg tega kalij odvaja vodo iz telesa, pomaga izločiti odvečni natrij, kar lahko prepreči ali zniža povišan krvni tlak, razstruplja in veže maščobe. Rdeča pesa nam prispeva tudi znatne količine fosforja, ki v kombinaciji s kalcijem skrbi za čvrstost kosti in zob. Brez fosforja telo ne more izrabiti energije in vitaminov B iz hrane. Je sestavina mnogih ključnih snovi v telesu in sodeluje pri delovanju mnogih nadzornih mehanizmov. Bogata je tudi z vlakninami, saj v 100 g pese najdemo dobra dva grama prehranskih vlaknin, ki vplivajo na prebavni proces v želodcu in pospešujejo izločanje odpadnih snovi iz telesa. Pomaga tudi prispevati k lažjemu hujšanju, saj je dober vir vlaknin, ki so nujne za zdravo prebavo in pravilno funkcioniranje jeter, ki skrbijo za razgradnjo maščob.
Podpora imunskemu sistemu in razstrupljanju
Zaradi velike vsebnosti vitaminov in mineralov rdeča pesa krepi imunski sistem s stimuliranjem limfnega sistema. Tako spodbuja apetit ter izločanje žolčnih sokov. Je tudi neprecenljiva pri razstrupljanju ter pri tumorjih in drugih hudih boleznih. Spodbuja delovanje jeter ter pripomore k izločanju toksinov in odpadnih snovi iz telesa. Rdeča pesa upočasnjuje staranje, čisti in razstruplja jetra, ledvice ter sečni mehur.
Potencialno tveganje: nitrati
Rdeča pesa lahko vsebuje tudi zdravju škodljive nitrate, ki jih je toliko več, kolikor bolj je rasla v intenzivnih razmerah (pregnojena zemlja z umetnimi dušikovimi gnojili). Kljub temu, zaradi vsebnosti anorganskih nitratov, naj bi uživanje pese izboljšalo fizične spodobnosti pri telesni vadbi. Ker se poraba kisika med vadbo posledično zmanjša, se izboljša vzdržljivost pri rekreaciji.
Uživanje rdeče pese se ne priporoča bolnikom z ledvičnimi kamni. Rdeče pese naj ne bi uživali sladkorni bolniki. Po zaužitju pese se zelo redko pojavijo stranski učinki. Zaradi uživanja rdeče pese se lahko urin obarva rdeče, kar pa ne predstavlja nikakršnega tveganja za zdravje. Betanin, rdeče barvilo v pesi, se sicer pogosto uporablja v prehranski industriji.
Znanstvene raziskave
- Sokolova DV, Shvachko NA, Mikhailova AS, Popov VS, Solovyeva AE, Khlestkina EK. Karakterizacija vsebnosti betalainov in dinamike antioksidativne aktivnosti pri rdečih in rumenih korenih pese (Beta vulgaris L.). Agronomy. 2024;14(5):999.
- Bian C, idr. Napredki pri bioaktivnih snoveh pese in njihovih zdravstvenih učinkih. PMC. 2024.
- Wang Y, idr. Učinek dvotedenskega uživanja rdeče pese v obliki soka na mikrobiom črevesja pri zdravih odraslih. Food Chemistry. 2023.
Uporaba rdeče pese v kulinariki
Rdeča pesa je vsestransko uporabna. V prehrani uporabljamo tako njeno listje kot koren. Peso lahko uživamo surovo, lahko pa jo tudi skuhamo ali spečemo. S toplotno obdelavo se določen delež njenih hranil sicer razgradi. Če jo vseeno želimo skuhati, je to priporočljivo narediti na pari. Druga možnost je, da jo kuhamo pri nižjih temperaturah in največ 15 minut. Lahko pa jo samo na hitro popečete (kot čips).
Rdeča pesa je priljubljena predvsem kot solata, vložena v kozarec, saj ne zahteva skoraj nobene priprave, je cenovno ugodna in prijetnega okusa, poleg tega pa se lepo poda k skoraj vsaki jedi. Še posebno radi si jo privoščimo pozimi, ko je svežo solato težje dobiti oziroma je nekoliko dražja. Rdeča pesa daje jedem vabljivo živo barvo.
Surova rdeča pesa
Najboljše je, če jo uživamo surovo. Manjši surov gomolj mlade rdeče pese lahko poleti izpulimo iz zemlje, operemo, olupimo in ga pojemo kot jabolko. Na tanke rezine narezana surova rdeča pesa je odlična kot priloga k suhi hrani in narezkom, naribana surova rdeča pesa ali narezana na tanke trakove pa je čudovit dodatek in popestritev v zeleni ali drugi solati. Spomladi nabrane mlade liste lahko tudi uporabljamo za solate in juhe. Njene mlajše liste lahko dodamo solatam, medtem ko lahko starejše uporabimo na enak način kot blitvo ali špinačo. Surovi gomolji rdeče pese so lahko vso zimo shranjeni v kleti ali v mivki.
Kuhana in pečena rdeča pesa
Kuhano rdečo peso uporabljamo za solate. Koren pese lahko pečemo v pečici, v vloženi obliki pa ga lahko dodamo solatam. Olupljene in na kolobarje narezane gomolje naložimo v kozarce, po želji dodamo malo mlete kumine in prelijemo z jabolčnim ali vinskim kisom.
Rdečo peso lahko kuhate, pečete ali pražite; odlično se poda k feta siru, paše z orehovim in oljčnim oljem, surovo pa lahko naribate na zeleno solato ali iz nje pripravite sok (zmešajte ga s korenčkovim ali pomarančnim sokom, da bo okus boljši, prav tako pa tudi vitaminsko-rudninska sestava).
Če kuhamo rdečo peso za solato, lahko vodo, v kateri se je kuhala, uporabimo za odstranjevanje kurjih oči.
Sok rdeče pese
Sok rdeče pese vsebuje več različnih hranilnih snovi, ki so po stiskanju bolj dostopne našemu telesu in se tako lažje absorbirajo skozi našo črevesno sluznico. Surova rdeča pesa je zelo sočna in polna zdravilnega rdeče vijoličnega soka. Ko jo lupimo, imamo rdeče prste in tudi deska, na kateri jo narežemo na tanke rezine, je vsa rdeča od njenega soka. Rdeča pesa je torej več kot primerna za sočenje.
Če se le da, si sproti iztiskajmo dnevno svež sok iz surovih gomoljev. Zaužijmo ga na tešče oziroma na prazen želodec z nekaj vode. Iz enega kilograma surove rdeče pese dobimo do pol litra soka. Odrasli lahko pijemo največ pol litra soka surove rdeče pese na dan dva meseca brez prekinitve. Za mlade do 20 let se priporoča največ 3 decilitre soka dnevno, dva meseca brez prekinitve, za otroke do 15 let 2 decilitra ter za otroke do 10 let 1,5 decilitra.
Recepti za splošno krepitev zdravja
- Proti hripavosti: Iztisnemo sok iz gomoljev surove rdeče pese in ga pijemo nekaj dni zapored.
- Proti kašlju: Zmešamo 250 gramov soka surove rdeče pese s 100 grami koprivinega soka ter pijemo mesec dni po požirkih po možnosti vsako uro.
- Pri hujših obolenjih: Spijemo vsak dan najmanj pol litra soka surove rdeče pese. Ko pride do olajšanja in se stanje organizma začne izboljševati, pa nadaljujemo s četrt litra na dan.
- Slabokrvnost: Pijemo vsako uro ves dan požirek soka surove rdeče pese.
- Arterioskleroza in upočasnitev staranja: Čim dlje časa preventivno pijemo sok iz drobno naribane pese, ki mu dodamo limonin sok in med. Ko se med raztopi, pijemo po požirkih.
- Proti začetku in razvoju raka: Vsak dan jemo surovo rdečo peso in pijemo njen sok. To deluje preventivno in tudi zaviralno na nadaljnji razvoj bolezni.
- Proti celulitu: Iztisnemo sok iz enega gomolja surove rdeče pese, treh strokov česna ter petih vejic peteršilja.
- Prehladu in virusnim obolenjem: Vsak dan pijemo sok surove rdeče pese ali jemo solato iz same rdeče pese ali pa z dodatkom peteršilja, zelene, nastrganih jabolk, jogurta itd.
- Krepitev jeter in želodca: Naribamo surovo rdečo peso in gomolj zelene (dvakrat več rdeče pese kot zelene), osolimo, dodamo malo olivnega olja, jabolčnega kisa, po želji mlete kumine in prav tako po želji malo kisle smetane, jed pa posujemo z nasekljanimi listi peteršilja.
- Krepitev in čiščenje krvi: Narežemo dva šopka mladih pesnih listov in šopek peteršilja, prevremo za 15 minut, vmes pa dodajamo nekaj nasekljanega česna, čebule, naribanega korenja, peteršiljevega korena, manjšega gomolja zelene ter na drobno naribane 3-4 surove rdeče pese do velikosti pomaranče. Vse to na koncu prelijemo z žličko olja in limoninim sokom, premešamo in odstavimo od štedilnika. Tako pripravljeno juho jemo dvakrat na dan.
- Splošno krepitev zdravja in popestritev jedilnika: Nasekljan gomolj surove rdeče pese vsakodnevno uporabljamo pri dušenju skupaj z drugo zelenjavo, v omakah za prilogo k rižu ali testeninam ter pri pripravi jedi v voku. Enako kot pri vsej drugi zelenjavi zadostuje le nekaj minut dušenja.
Kako narediti domač sok iz rdeče pese (2 načina) | Prednosti rdeče pese | Sok rdeče pese | Nkechi Ajaeroh, 39. epizoda
Ravioli iz rdeče pese: Priprava in recept
Ravioli iz rdeče pese niso le izjemno okusni, temveč tudi privlačni zaradi svoje intenzivne barve. Spodaj je podroben recept za pripravo domačih raviolov z rdečo peso.
Sestavine
Za testo:
- Gladka moka
- Jajca
- Rumenjak
- Sol
- Pire iz rdeče pese (pripravljen po navodilih spodaj)
Za nadev:
- Rikota
- Parmezan
- Timijan (nasekljan na majhne koščke)
- Sol in poper po okusu
Za omako:
- Maslo
- Žajbljevi listi (narezani na majhne koščke)
- Sol po okusu
Navodila za pripravo
- Priprava rdeče pese za pire:
- Rdečo peso operite, odrežite konce na obeh straneh, ne lupite je še.
- Folijo pokapajte z oljem, nanjo položite peso, sol in poper.
- Peso dobro zavijte v folijo in jo približno eno uro pecite v predhodno ogreti pečici pri 190 stopinjah Celzija.
- Po peki pustite, da se pesa ohladi, in jo olupite.
- Rdečo peso narežite na kocke in jo pretlačite do gladkega pireja.
- Priprava testa za raviole:
- V skledi zmešajte gladko moko, jajca, rumenjak, sol in pire iz rdeče pese.
- Vse skupaj zgnetite v gladko testo.
- Testo zavijte v plastično folijo in ga pustite počivati na sobni temperaturi dve uri.
- Priprava nadeva:
- Za pripravo nadeva zmešajte rikoto, parmezan in nasekljan timijan.
- Nadev začinite s soljo in poprom.
- Oblikovanje raviolov:
- Testo tanko razvaljajte (ta korak je bil izpuščen v originalnem besedilu, vendar je ključen za izdelavo raviolov).
- Izrežite željene oblike (npr. srčke ali kvadrate).
- Na sredino enega kosa testa nanesite eno žličko nadeva.
- Prekrijte z drugim koščkom testa in ju zlepite skupaj, da se robovi dobro zaprejo.
- Kuhanje raviolov:
- V posodi zavrite slano vodo.
- V kropu raviole kuhajte, dokler ne splavajo na površje.
- Pustite jih vreti še nekaj sekund in jih nato odstranite iz vode.
- Priprava masleno-žajbljeve omake:
- V ponvi približno tri minute topite maslo.
- Ko začne dišati, dodajte na majhne koščke narezane žajbljeve liste in solite.
- Serviranje:
- Pripravljene raviole iz rdeče pese prelijte z masleno-žajbljevo omako.
- Po želji posujte z nasekljanimi orehi.
Dodatni recept: Slastna solata z rdečo peso, bobom in feta sirom
Če na rdečo peso nimate dobrih spominov, je čas, da poskusite kak nov recept s to lepo in zdravo rastlino. Čaka vas prijetno presenečenje!
Sestavine za solato:
- 175 g boba
- 4 jedilne žlice oljčnega olja
- 1 šalotka
- 1 strok česna
- Dve vejici svežega rožmarina
- 8 majhnih rdečih pes
- 140 g mešane solate
- 4 jedilne žlice malinovega ali vinskega kisa
- 300 g feta sira
Priprava solate:
- Skuhajte bob, odlijte vodo in ga sperite pod tekočo hladno vodo. Če imate čas, bob olupite, saj je njegova lupina precej trda.
- Kuhano rdečo peso narežite na četrtine.
- Dve jedilni žlici oljčnega olja segrejte v ponvi, dodajte nasekljano šalotko in česen in pražite minuto ali dve na srednjem ognju, da zlato porumeni.
- Dodajte nasekljan rožmarin in krhlje rdeče pese, mešajte tri do štiri minute. Odstavite z ognja in pustite, da se ohladi.
- Ko se rdeča pesa ohladi, jo poberite iz ponve in prenesite v skledo z mešano zeleno solato.
- V omako, ki je ostala v ponvi, vmešajte še sveže oljčno olje in kis, da dobite preliv za solato. Solite po okusu, upoštevajoč slanost feta sira.
- Na koncu dodajte feta sir in postrezite.