Rdeča pesa (Beta vulgaris) je izjemna dvoletnica, ki v prvem letu razvije koren in liste, v drugem pa cveti in semenjuje. Je ena izmed tistih vrst zelenjave, katerih divji prednik izvira tudi iz naših krajev. Danes jo poznamo predvsem po njenih užitnih gomoljih, ima pa tudi zelo lepe užitne liste z rdečimi, rumenimi ali belimi žilami. V prehrani se uporabljata tako listje kot koren.
Koren, ki je zaradi vsebnosti barvil, predvsem betalainov, značilno rdeče barve, lahko uživamo svež, kuhan ali pečen. Rdečo peso uvrščamo med nizkokalorična živila, čeprav ima v primerjavi z drugo zelenjavo precej višje vrednosti sladkorjev. Iz nje so celo razvili sorto sladkorne pese, iz katere danes pridobivamo sladkor. Včasih so poznali le krvavo rdečo peso, danes pa so na voljo tudi oranžni, zlati, rumeni, beli in celo koncentrično črtasti gomolji različnih oblik. Še vedno pa ostaja najbolj priljubljena rdeča pesa, ki na vrtu preprosto ne sme manjkati.
Zgodovina in tradicionalna uporaba rdeče pese
Domnevamo, da se je divja rdeča pesa razširila z obal severne Afrike v Sredozemlje in naprej proti Kaspijskem jezeru. Naši najzgodnejši predniki so nabirali in uživali liste. Rdeča pesa je bila pri starih Grkih in Rimljanih najprej znana kot zdravilna rastlina, šele v 16. stoletju je prvič omenjena kot vrtnina.
V starem Rimu so jo uporabljali za zniževanje telesne temperature in odpravljanje zaprtja, Hipokrat in njegovi nasledniki so jo uporabljali kot oblogo za rane. Pozneje so z njo začeli zdraviti tudi druge bolezni in odpravljati zdravstvene težave. Kot živilo se je rdeča pesa uveljavila šele v 15. stoletju, ko se je pojavila v angleški kuharici. Leta 1975 je dosegla nove višave, ko so ruski kozmonavti izrazili dobrodošlico ameriškim astronavtom tako, da so jim pri ničelni težnosti v vesolju skuhali boršč (juho iz rdeče pese).
Zdravilne lastnosti in koristi za zdravje
Rdeča pesa je kot nalašč za razstrupljanje telesa in okrepitev organizma, saj ima številne koristi za naše zdravje. Zdravniki sok rdeče pese priporočajo bolnikom, ki okrevajo po operacijah. A z njim si lahko v teh dneh, ko smo bolj izpostavljeni gripi in prehladu, odpornost učinkovito okrepite tudi vi.
Rdeča pesa namreč razstruplja organizem, iz možganov odstranjuje kovinske strupe, odvaja vodo in kisline iz telesa, krepi organizem, spodbuja imunski sistem, varuje pred gripo in prehladi, zavira razvoj rakavih celic, uravnava pritisk in pospešuje nastajanje rdečih krvnih telesc. Dobro je poznana tudi kot zelenjava, ki pomlajuje, saj krepi vezivna tkiva in kožo, lasem in nohtom vrača lesk, koži daje prožnost in skrbi za optimistično razpoloženje.
Poleg tega ima rdeča pesa še veliko drugih koristnih vitaminov, kot so vitamin C, B1, B2, P in PP, in mineralov, kot so fosfor, kalcij in silicij. V rdeči pesi najdemo vse polno rudnin in je zato eno od najbogatejših rudninskih živil na svetu - a le, kadar je gojena naravno. 100 gramov soka naj bi vsebovalo kar 5 mg železa.
Razstrupljanje telesa
Redno ali vsaj občasno uživanje rdeče pese čisti telo in pomaga pri nevtraliziranju globoko uskladiščenih strupov v jetrih in ledvicah. Poleg tega rdeča pesa vsebuje metionin, ki znižuje holesterol in iz telesa odstranjuje naravne odpadne snovi, antocinan, ki zavira rast tumorjev in rakavih celic, in betanin, ki povečuje hitrost razbijanja maščobnih celic v jetrih.
Betaini rdeče pese spodbujajo jetrne celice in varujejo pri motnjah jeter in žolčnih poti. Dobra kri in delovanje jeter pomeni tudi večjo obrambno moč pred mikrobi. Od nekdaj je že sestavni del protokolov za krepitev jeter in čiščenja telesa.
Izboljšanje krvne slike
Utrujenost, glavobol in brezvoljnost so glavni simptomi, ob katerih moramo pomisliti na slabokrvnost, ki je stanje, ko ima kri zmanjšano sposobnost prenosa kisika do celic. Pogosto je slabokrvnost posledica pomanjkanja železa, to se zgodi zaradi premajhnega vnosa tega minerala v telo, na primer po dolgotrajnih krvavitvah, pri dojenčkih in majhnih otrocih, pri ženskah v rodni dobi (nosečnice in doječe matere), starostnikih in aktivnih športnikih. Pomanjkanje lahko nastane tudi zaradi prehranske motnje, pri kateri ima telo zmanjšano sposobnost absorpcije železa.
Rdeča pesa je bogata z železom, zato boste ob uživanju te zelenjave telesu zagotovili zadostno količino železa, ki spodbuja nastanek rdečih krvnih celic, pomembnih za oskrbovanje celic s kisikom. Dodajanje manjkajočega minerala bo pomagalo do boljše duševne in telesne kondicije. Poleg tega rdeča pesa vsebuje še visoke koncentracije kalija in folne kisline (vitamin B9). Kalij pomaga pri uravnavanju krvnega pritiska in utripa, folna kislina pa pri preprečevanju slabokrvnosti in preprečevanju srčno-žilnih bolezni.
Alfred Vogel je kod ustrezno hrano za preprečevanje bolezni dihal priporočal rdečo peso in druga z vitamini in minerali, zlasti pa kalcijem bogata živila. Kalcij, ki ga rdeča pesa veliko vsebuje, je eden od mineralov, ki pomaga telo razkisati. Ko smo bolni in s tem zakisani, nam takšna naravna pomoč še posebej koristi.
Močan antioksidant
Rdečo barvo pesi daje močan antioksidant antocian. Raziskave so pokazale, da antocian zavira rast predrakavih celic, razvoj novih krvnih žil (angiogeneza), znižuje količino spojin, ki se sproščajo pri vnetjih, in zmanjša obseg poškodb DNK. Poleg tega pospešuje proces izločanja iz telesa rakasto spremenjenih ali virusno okuženih celic (apoptoza). K antioksidativnemu učinku prispevajo še karotenoidi in askorbinska kislina v rdeči pesi. Sveže naribana na solati velja za eno najmočnejših protirakavih rastlin.
Mladosten videz in dobro počutje
Izpadanje las, krhki nohti in starikav videz kože so lahko posledica pomanjkanja železa. Sok rdeče pese bo to pomanjkanje nadomestil, poleg tega pa bo s kombinacijo folne kisline in silicija dodatno poživil še celice kože. Folna kislina pri presnovi aktivira tudi aminokislino metionin, ki daje lesk, prožnost in čvrstost koži, lasem ter nohtom.
Ker znižuje še raven homocisteina, ki je povezan s tveganjem za depresijo in potrtostjo, izboljšuje naše počutje in daje občutek vitalnosti. Tako ni nenavadno, da je rdeča pesa eno glavnih živil, po katerih posegajo tisti, ki si želijo večne mladosti.
Priporočljiva med nosečnostjo
Kot omenjeno je rdeča pesa odličen vir folne kisline, ki je izjemno pomembna za pravilen razvoj hrbtenjače zarodkov tri mesece po spočetju. Tako preprečuje okvaro ploda, imenovano "spina bifida". Že ob načrtovanju nosečnosti je potrebno uživanje zadostnih količin folne kisline predvsem v naravni obliki, da se lahko plod nemoteno razvija.
Odpravljanje zaprtosti in podpora prebavi
Rdečo peso uporabljamo tudi kot blago odvajalo, predvsem zaradi visoke vsebnosti topnih vlaknin, ki pomagajo pri odpravljanju zaprtja. Na zdravje prebavnega trakta pa pozitivno vplivajo tudi prehranske vlaknine v pesi. Z vlakninami, ki jih rdeča pesa vsebuje, podpira delovanje prebavil in ravnovesje črevesnih bakterij. Ravnovesje črevesne flore pomembno vpliva tudi na moč imunskega sistema in s tem na obrambo pred mikrobi v obdobju prehladnih obolenj.
Sodobne raziskave in rdeča pesa
Tradicionalno uporabo rdeče pese ob prehladih podpirajo tudi sodobne raziskave. Raziskava, objavljena leta 2019, je ugotavljala, ali je lahko rdeča pesa koristna za zaščito pred simptomi prehlada v času akutno povečanega stresa.
Rdeča pesa je nadvse hranljivo živilo. Med drugim vsebuje nitrate, ki se v telesu presnovijo v dušikov oksid. Ta poveča pretok krvi in pomaga pri izboljšanju preskrbe telesa s kisikom. Obenem dušikov oksid predstavlja prvo obrambno linijo zaščite epitelnih celic (npr. sluznice dihal) pred škodljivimi mikrobi.
Stres je znani sprožilec mnogih težav - glavobolov, utrujenosti, izgube libida, motenj spanja in zmanjšanja odpornosti. Ko smo pod stresom, smo tako bolj ranljivi tudi za prehladna obolenja. Tekom stresa se tudi nivo dušikovega oksida, ki ga proizvajajo epitelne celice in imunske celice, zniža in s tem tudi funkcija astmatično prizadetih pljuč.
Študija je vključevala 76 študentov, ki so bili pod velikim stresom - približevalo se je obdobje zaključnih izpitov. Med udeleženci raziskave je bilo tudi 16 študentov z diagnozo astme. Skupino so razdelili na dva dela: prva je en teden dnevno uživala 70 mililitrov soka rdeče pese (kar ustreza 0,5 mg nitratov), druga pa nič.
Raziskava je pokazala, da je sok rdeče pese tako tekom opravljanja izpitov in po zaključenih izpitih značilno zmanjšal pojav obolenj in simptomov prehlada. Navedeni učinki so bili močno povezani z dvigom nivoja izdihanega dušikovega oksida, kar nakazuje na dvig slednjega v telesu. Najbolj izrazito je bilo izboljšanje prav pri študentih z astmo.
Rdeča pesa poveča telesno razpoložljivost dušikovega oksida, kar med drugim pomembno vpliva na prvo obrambno linijo telesa pred mikrobi. Obenem dušikov oksid znano vodi do sproščanja sten krvnih žil, nižanja krvnega tlaka, izboljšanja pretoka krvi, v močnejše srce, kar lahko značilno prispeva k nižanju stresa.
Opisana študija tako dokazuje, da pitje soka rdeče pese ščiti pred s stresom povzročenimi prehladnimi obolenji. Še posebej je to dobra novica za ljudi z astmo, saj mikrobno vnetje pljuč simptome astme znano pojača. Preliminarne raziskave so pokazale, da sok rdeče pese znižuje krvni tlak pri posameznikih s povišanim krvnim tlakom in tako zmanjšuje možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni. Omenjeno delovanje so pripisali predvsem visoki vsebnosti anorganskih nitratov, ki se v telesu pretvorijo v signalne molekule dušikovega oksida. Anorganski nitrati naj bi po nekaterih raziskavah pripomogli tudi k izboljšani fizični sposobnosti, saj pospešujejo delovanje mitohondrijev, ki so odgovorni za proizvodnjo energije v celicah.
Uporaba rdeče pese v kulinariki in priporočila
Rdečo peso je priporočljivo uživati v obliki soka, saj ima sok po stiskanju še več hranilnih snovi, ki so v taki obliki telesu bolj dostopne, saj se lažje absorbirajo skozi črevesno sluznico. Za doseganje polnega zdravilnega učinka bo dovolj, če boste rdečo peso uživali dvakrat na teden. Kuhana rdeča pesa ne velja za resno zdravilo, vendar je sveža zelenjava najboljša.
Priprava soka in uživanje
- Alfred Vogel je ob disbakteriozi - porušenem ravnovesju črevesne flore (in s tem zmanjšanju odpornosti) svetoval 2-3 dnevni post s pitjem svežega soka rdeče pese. Tega razredčimo 1:1 z izvirsko ali mineralno vodo z malo ogljikovega dioksida. S tem se prizadetemu povrne tek, okrepi odpornost in na sploh celo telo.
- Kot pomoč nižanju povišane telesne temperature ob prehladih, se priporoča piti sok rdeče pese razredčen z vodo 1:1. Dodamo lahko tudi sveže scejen sok limone. Pijemo po požirkih tekom celega dneva, v primeru izčrpavajočega vročinskega stanja.
- Pater Simon Ašič je med drugim svetoval pitje soka ob gripi. Ljudem z občutljivimi pljuči je priporočal pitje soka rdeče pese oslajenega z medom. Pri težjih boleznih naj bi dnevno popili pol litra soka, ko se stanje izboljša pa četrt. Pili naj bi ga še dva meseca po ozdravitvi.
Kulinarična uporaba
V naši kulinariki se na mizi največkrat znajde kot solata v obliki vložene rdeče pese, medtem ko je v Vzhodni Evropi izjemno popularna juha iz rdeče pese, t.i. boršč. Najpogosteje se rdeča pesa pripravlja v solati, narezana na tanke kolobarje. Pogosto pa jo tudi vlagamo v kisu. A rdečo peso lahko uporabite tudi drugače. Zelo okusna je pečena, v kombinaciji z drugo gomoljasto in korenasto zelenjavo. Kuhano in olupljeno pa lahko ponudite tudi kot prigrizek zraven različnih vrst sirov.
Toplotna obdelava sicer uniči precejšen del barvil, zato je priporočljivo predvsem kuhanje rdeče pese na pari, ali skupaj z olupkom. Ko boste rdečo peso kuhali ali pekli, jo le očistite in kuhajte z olupkom. Rdeča pesa vsebuje zelo močno barvilo, zato jo lupite s plastičnimi rokavicami. Sveže pese ne uporabljamo v velikih količinah naenkrat, ne v hrani ne v pijačah. Kuhane pa lahko pojemo več. Najboljša rešitev je kisana oz. vložena.
Gojenje rdeče pese na vrtu
Rdeča pesa je ena izmed priljubljenih korenovk v slovenskih vrtovih. Njena vsestranskost v kuhinji jo uvršča med zelenjavo, ki je nepogrešljiva v skoraj vsaki shrambi. Poznamo dva glavna tipa: tiste z okroglim ali pa podolgovatim gomoljem.
Izbira sorte in sejanje
Najbolj znani sta sorti rdeče pese Detroit 2, ki je stara evropska sorta z ovalno obliko gomolja, in rdeča pesa Noire d'Egypte, ki je srednje zgodnja, ploščate okrogle oblike. Na voljo je veliko različnih vrst rdeče pese, med katerimi lahko izbirate med oranžnimi, rumenimi in rožnatimi sortami.
Rdečo peso posejte v dnevih za korenino, od začetka aprila do konca junija. Semena najprej čez noč namakate v vodi, nato pa jih posadite v vlažno prst v razmiku 10 centimetrov. Ko semena vzkalijo, jih nežno ločite in presadite 2 sadiki v drugo vrsto. Na prosto v gredice posejete rdečo peso v sredini aprila in vse do sredine junija.
Za vzgojo rdeče pese potrebujete: posodice ali sadilne vreče, ekološka semena, kakovosten substrat, pršilko, plastično folijo in označevalne tablice. V vsako sadilno jamico v vrtu posejte po dve semeni, nato sadike razredčite, da ostanejo najmočnejše. Zanesljivejša alternativa je sejanje v lončke v zaprtem prostoru. Posejte dva semena na lonček, globoko približno 2 cm. Semena kalijo na toplem, pri približno 15-20 °C. Takšno setev lahko izvedete konec meseca marca, da dobite zdrave rastline za pravočasno sajenje.
Zemlja in gnojenje
Tako kot vse gomoljnice tudi rdeča pesa potrebuje dobro odcedna in rahla tla, zadostno globino in zalivanje, da se lahko gomolji ustrezno razvijajo. Ko sadimo rdečo peso, poskrbimo, da bo prst bogata z organskim materialom. Kakovost prsti lahko izboljšamo tudi z uležanim gnojem, nikakor pa ne s svežim, ki vsebuje visoko vsebnost dušika. Rdeča pesa obožuje nevtralen in rahlo kisel pH prsti.
Za uspešno vzgojo rdeče pese je najbolj primerna univerzalna zemlja ter mikoriza. Pesa, gojena v bogato pognojeni vrtni zemlji, ne potrebuje dodatnega gnojila v rastni sezoni. Presežek dušika lahko povzroči veliko zelenega listja, kar bo posledica manjšega razvoja korena. V času rasti rdeča pesa potrebuje dobro pognojena tla z veliko kalijem in skoraj nič dušika. Izberete lahko kakovostna organska gnojila, lahko pa si sami doma pripravite gnojilo iz kopriv in gabeza.
Sajenje sadik in oskrba
Najbolje je sadike rdeče pese vzgojiti spomladi ter jih na prosto presadite, ko so dovolj velike - imajo dobro razvite liste. Za presajanje na prosto je pesa pripravljena v 30 dneh, ko razvije 2-4 prave liste. Na prosto presadite sadike rdeče pese, ko mine nevarnost nizkih temperatur od sredine aprila. Za uspešno rast potrebuje rdeča pesa vsaj 4 ure sonca dnevno. Rdeča pesa je posajena v sadilne vreče in vrtne gredice. Za boljšo odpornost rastlin višine približno 4 cm vam priporočamo, da jih poškropite z naravnim pripravkom iz leonardita.
Redno zalivajte rdečo peso. To zmanjša verjetnost, da bi korenine olesenele ali se razcepile. Redno odstranjujte nadležen plevel, pri tem pa pazite, da ne poškodujete korenin rdeče pese. Priporočamo uporabo zastirke, saj se boste poleg plevela izognili tudi pepelasti plesni.
Pobiranje in shranjevanje
Rdeča pesa v toplejšem obdobju dozori v dveh mesecih, v hladnejšem obdobju pa v 3-4 mesecih. Pobiramo jo, ko gomolj doseže premer 5-10 centimetrov. Stebelnih listov ne smemo odrezati ali odtrgati preblizu gomolja, ker bo ta začel 'krvaveti' ter bo med kuhanjem izgubil barvo in okus. Nekateri jo pobirajo kot 'baby leaf' pridelek - kot mlade listke ter kot manjše, še ne razvite gomolje, ki so nadvse slastni. Užitni so tudi listi rdeče pese, ki jih lahko uživate kot špinačo.
Velikost gomolja: za sprotno uporabo jo lahko pobiramo, ko doseže premer 4-5 cm, za ozimnico pa je idealna pri 6-8 cm. Za ozimnico peso običajno pobiramo v septembru in oktobru, ko so gomolji dovolj veliki, a še niso prezreli. Najbolje jo je pobrati pred prvimi močnejšimi zmrzalmi. Sveže gomolje rdeče pese lahko v zabojčku hranite v hladilniku tudi do tri tedne. Manjše količine pese lahko shranimo v hladilniku, ovite v papirnate brisače in zaprte v perforirane vrečke.
Bolezni in škodljivci rdeče pese
Veliko manj imamo težav z rdečo peso, če vzgojite zdrave ter odporne sadike, ki ste jih posadili pravi čas in niso pretegnjene. Pomembno je redno pregledovanje rastlin; če opazite majhno spremembo, ukrepajte takoj.
Bolezni
Ko posadite sadike rdeče pese v gredo ali sadilne vreče, jih zalijte s sredstvom za krepitev plodovk. Bolezni, katere napadejo rdečo peso, so: pepelaste plesni, pesna rja in pesna listna pegavost. Na listih se lahko pojavijo svetle sive lise oz. pesna listna pegavost, pesna rja.
Škodljivci
Zelo okusne za polže in uši so sadike mlade rdeče pese. Pri tem si lahko preventivno pomagate s pokrivanjem grede z vrtno kopreno. Med škodljivci pa nam večjo škodo povzročajo strune, pesna muha, uši in polži.
Za boj proti trdovratnim boleznim in škodljivcem na rdeči pesi se lahko borimo tudi z domačim škropivom iz sode bikarbone. Za izdelavo pripravka potrebujete 4 litre tople vode, v katero dodate 1 žlico sode bikarbone ter 2-3 žlice navadnega rastlinskega olja in kapljico detergenta za pomivanje posode. Pred uporabo vse dobro premešajte, pretresite in poškropite. S škropljenjem je najbolje začeti že pred začetkom poletja. V primeru prvih znakov bolezni porežite vse okužene dele rastline in škropite tri dni zaporedoma.