Ste se kdaj vprašali, zakaj se cena rumene, zelene in rdeče paprike razlikuje, včasih celo presenetljivo veliko? Mnogi menijo, da gre za različne sorte, a resnica je drugačna, ko govorimo izključno o papriki vrste babura. Vse te paprike so ena in ista vrsta, razlikujejo se le v različnih stopnjah zrelosti.
Različne stopnje zrelosti in okus
Paprike v različnih stopnjah zrelosti imajo tudi različen okus. Zelene paprike zaznamuje svežina in rahla grenkoba, medtem ko so rdeče paprike veliko bolj sladke. Tudi paprike ostalih barv (rumene, oranžne ipd.) med zorenjem spreminjajo barvne nianse in na začetku nikoli niso tako sladke, kot pri dokončni zrelosti.
Vpliv načina pridelave na ceno
Različen način pridelave je razlog za različno ceno paprik. Zelena paprika je cenovno najbolj dostopna, ker je najzgodneje pobrana, zato so njeni pridelovalni stroški nižji. Rumena paprika je nekoliko dražja, rdeča paprika pa je običajno najdražja, ker je pri njeni pridelavi porabljenega največ dela, vode in drugih dejavnikov.
Tehnična in botanična zrelost paprike
Na rastlini so paprike lahko dolgo zelene, nato pa postopoma spremenijo barvo v rdečo, rumeno ali oranžno, odvisno od sorte. Odločitev, kdaj jih pobrati, vpliva na njihov okus, obstojnost in hranilno vrednost. Pomembno je vedeti, kako ločiti med tehnično in botanično zrelostjo ter kaj to pomeni za uporabo v kuhinji.
Tehnična zrelost - pobiranje zelenih paprik
Ko paprika doseže polno velikost, a je še zelena, je v tehnični zrelosti. Plod je v tem času čvrst, ima svež okus z rahlo grenko noto in je primeren za pripravo številnih jedi. Zeleno papriko pogosto uporabimo za pečenje na žaru, za polnjenje ali kot dodatek solatam in enolončnicam. Takšna paprika se bolje skladišči kot popolnoma dozorela, zato jo je smiselno pobirati sproti, ko jo potrebujemo v kuhinji. Če želimo, da rastlina rodi čim dlje, je priporočljivo redno pobiranje zelenih plodov. Na ta način se rastlina razbremeni in lahko oblikuje nove cvetove ter nadaljuje s tvorbo plodov. Vrtičkarji, ki prisegajo na dolgotrajno obiranje, zato pogosto kombinirajo sprotno rabo zelenih paprik in kasnejše pobiranje dozorelih rdečih.
Botanična zrelost - polna barva in sladek okus
Paprike, ki jih pustimo na rastlini dlje, začnejo postopoma spreminjati barvo. Iz zelene prehajajo v rdečo, rumeno ali oranžno, odvisno od sorte. Takrat dosežejo botanično zrelost, kar pomeni, da je rast plodu končana in da vsebuje največ sladkorjev in vitaminov. Takšne paprike so sladke, aromatične in zelo cenjene v kulinariki. Njihova barvitost obogati jedilnike in prinese živahnost na mizo. Rdeče paprike so odličen vir vitamina C in antioksidantov. Uporabljajo se za pripravo svežih solat, pečenih prilog ali kot osnova za ajvar. Sladek okus pomeni, da so primerne tudi za otroke, ki se zelenim paprikam pogosto izogibajo. Vendar imajo eno slabost, manjšo obstojnost. V shrambi zdržijo krajši čas kot zelene, zato jih je najbolje porabiti hitro ali predelati.
Dejavniki, ki vplivajo na čas obiranja
Na to, kdaj bomo paprike pobrali, vplivajo različni dejavniki:
- Sorta: Nekatere sorte so namenjene uživanju v zeleni fazi, druge pa se najbolj cenijo, ko dozorijo do rdeče barve.
- Namembnost: Če želimo paprike za ozimnico, za polnjenje in vlaganje, jih obiramo, ko so še zelene. Če pa jih želimo sveže, sladke in polne okusa, jih pustimo, da dozorijo.
- Vreme: V toplem in sončnem septembru bodo plodovi hitreje obarvali, medtem ko se v hladnejših dneh proces upočasni. Vrtnarji v takih razmerah pogosto paprike oberejo nekoliko prej in jih pustijo, da dozorijo v notranjih prostorih. Tako se izognejo tveganju, da bi jih poškodovala prva jesenska slana.
Sajenje in vzgoja paprike
Paprike spadajo v družino nočnih senčnikov, skupaj z jajčevci, krompirjem, tobakom in petunijami. Dandanes jih najdemo po vsem svetu, goji se več kot 4000 sort paprike.
Priprava sadik in sejanje
Paprike, ki bodo rasle v rastlinjakih, lahko sejemo že v začetku februarja, proti koncu februarja pa tiste za rast na prostem. Vzgajamo jih prej kot paradižnik, saj imajo kot sadika daljšo rastno dobo. Semena sejemo na gosto v eno posodo in kalimo na toplem mestu. Idealna temperatura za kalitev je 25 °C. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v petih dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto. Ko se klična lista odpreta in vodoravno poravnata in preden se razvijejo pravi listi, v roku od 10 do 14 dni od setve, rastline prepikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico.
Pikiranje in presajanje
S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo lepše rastline. Če so se nam do sedaj rastline "pretegnile", jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Sadike paprike je možno vzgajati tudi tako, da v srednji ali veliki sadilni enoti rasteta dve sadiki istočasno. Paprike namreč na gredi brez težav rastejo gosto skupaj in jih tako lahko presadimo kot dvojček ali trojček na njihovo mesto na vrtu. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturami med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 10 °C, kar mlade paprike še uspešno prenesejo. Sadike zalivamo redno vsak drugi dan. Paprike bodo v roku 30 do 40 dni prerastle srednjo sadilno enoto in zato jih presadimo v veliko sadilno enoto.
Utrjevanje in sajenje na gredo
Preden jih sredi maja presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur. Še posebej, če smo sadike vzgajali pod lučmi, smo pri izpostavljanju neposrednemu soncu previdni. Prvi dan jim mogoče namenimo delno senčen prostor in smo tisti dan raje nekje v bližini ter jih spremljamo, da se v prvi uri ne ožgejo. Kasneje jim namenimo največ 2 uri sončenja na dan in potem postopoma vsak dan več. Ob temperaturah pod 5 do 7 °C, sadike raje prestavimo čez noč na toplo. Po 70 do 80 dnevih rasti morajo biti sadike visoke 25 cm in če je rastlina imela res dobre pogoje, opazimo že tudi kak cvetni nastavek. V rastlinjak jih presajamo konec aprila ali v začetku maja. V mislih imejmo to, da so paprike veliko bolj občutljive na nižje temperature kot paradižnik, zato jih brez skrbi posadimo na gredo teden ali dva za paradižnikom. Sadilno luknjo izdatno zalijemo, če je bilo vreme suho, zalijemo celo površino grede. Med posameznimi sadikami naj bo 40 cm razdalje. Na gredi širine 75 cm rastejo v dveh vrstah, na širših gredah pa največ v treh vrstah v cikcak vzorcu. Če želimo, za prvih nekaj tednov preko paprik postavimo vrtne loke in napnemo vrtno kopreno, da ustvarimo toplejše okolje. Pred papriko na isti gredi vzgajamo špinačo, redkvico ali solato. S predhodnimi rastlinami lahko rastejo istočasno, dokler prve zelenjave ne poberemo iz grede, ki jo potem v celoti prevzame paprika.
Optimalni pogoji za rast paprike
Z veliko prostora, svetlobe, temperature, vlage, gnojila in oskrbe z vodo se bodo vaše paprike zdravo razvijale. Rastlina paprike se dobro obnese v zemlji, bogati z organskimi hranili, in dobro odcedni. Ne marajo preveč vode.
Tla
Vaša paprika bo prenašala tudi kisla tla, vendar se bolje obnesejo v alkalnih tleh. Zaradi kislih pogojev bodo listi vaše rastline paprike porumeneli in ne bodo rasli. Svojo zemljo lahko preverite s testnim kompletom za testiranje pH vrednosti. Pomembno je, da vaša tla ostanejo suha. Pustite, da se zemlja med zalivanjem posuši.
Zalivanje in gnojenje
Poskrbite, da boste svoji papriki dajali redno količino vode. Lahko namestite sistem kapljičnega namakanja. Nastavite ga na časovnik in poskrbel bo za vodo namesto vas. Ob gosti zasaditvi (senčenje tal) in dodani poletni zastirki je potreba po zalivanju manjša kot pri redko posajenih paprikah na golih tleh. Vseeno pa je za boljši pridelek priporočljivo zalivanje. Če že 14 dni na našem območju ni dežja, gredo paprike izdatno zalijemo, bolj priporočljivo pa je redno zalivanje na vsakih 5 dni v vročih poletnih dneh. Koreninski sistem paprik zaščitite z gnojenjem z organskim gnojilom Green defender Neem cake, ki ima moč insekticida brez karence. Sadike ves čas redno dognojujete, še posebej s kalijem, ki ga je v Kelp tonicu, hladno stiskanih morskih algah brez karence res ogromno. Kelp tonic vsebuje obilico kalija, kalcija, aminokislin in več kot 70 mikrohranil in zagotavlja idealne razmere za nemoteno in zdravo rast vseh plodovk.
Temperatura in svetloba
Zagotoviti morate, da je temperatura med 15° in 34°C. Če je temperatura nižja od 10°C, vaša paprika ne bo zrela. Upoštevajte, da lahko visoke svetlobne temperature povečajo proizvodnjo paprike. Poleti in ob visokih temperaturah za večji pridelek uporabite senco. Poper potrebuje varčevanje z energijo v kombinaciji z visoko prepustnostjo svetlobe in energijske zaslone, ki vam omogočajo varčevanje z energijo in nadzor temperature v rastlinjaku. Ob temperaturah pod 5 do 7 °C, sadike raje prestavimo čez noč na toplo. Mraz lahko ustavi rast rastlin paprike, v nekaterih primerih pa lahko ubije celotno rastlino. Posadite papriko, ki je odporna na zmrzal.
Vlaga
Pomembno je vzdrževati raven vlažnosti v okolju paprike. Optimalna vlažnost za papriko je od 40 do 60 %. To lahko dosežemo z rednim zalivanjem v kombinaciji z rednim zračenjem rastlinjaka. Prilagajanje višjih ali nižjih temperatur bo ustrezno povečalo ali zmanjšalo vlažnost.
Opora za papriko
Ker papriko sadimo zelo gosto, ob njej na gredi ni veliko prostora. Od junija dalje je za paprike nujna opora. Posamezna opora za vsako papriko posebej zahteva veliko dela. V praksi se najbolje obnese vodoravno napeta mreža za grah, in sicer v treh nivojih. Tako se rastline prepletejo in dajo oporo ena drugi brez potrebe po opori za vsako rastlino posebej. Zaradi opore iz vodoravne mreže tudi ni potrebno privezovanje, saj se z vsemi vejicami sama preplete med mrežo. Močan veter ali nevihte ne bodo polegli niti ene same rastline.
Paprike najbrže rastu kad OVIME zalijem korijen
Obrezovanje in oprašitev
Pri papriki lahko obtrgujemo zalistnike in jo vzgajamo v en vrh. To je praksa pri profesionalni vzgoji v rastlinjaku (in primernih sortah), da paprika raste predvsem v višino. Na manjših vrtovih tega ne počnemo, tudi če papriko vzgajamo v rastlinjaku. Pri vzgoji v rastlinjaku nas naj ne skrbi oprašitev, saj so cvetovi samooprašni. To pomeni, da je dovolj že veter ali pa da ročno rastlino pretresemo.
Bolezni in škodljivci
Korenine mladih sadik rad pohrusta bramor in včasih tudi voluhar. Plodovi lahko zaradi vremenskih nihanj začnejo gniti ali pa se cvetovi ne oplodijo. Največjo škodo na plodovih povzročijo gosenice metuljev sovk, ki letajo od konca maja do oktobra (v rastlinjakih kot buba prezimijo, na prostem ne). Njihovo prisotnost opazimo po majhni luknjici v bližini plodovega peclja, ko plod prerežemo, pa okoli semen paprike najdemo gosenico. Mehanska poškodba (luknja) je tudi prostor, v katero ob dežju teče voda, ki vodi v gnitje plodov. Plesni niso problematične, kot recimo pri paradižniku. Rastline paprike so dovzetne za pajkove pršice, listne uši in bele mušice. Ti škodljivci lahko povzročijo porumenelost rastline ali venenje. Listne uši sesajo sokove iz listov, pršice pa se prehranjujejo s tkivi rastlin in jih poškodujejo. Obstaja veliko načinov za nadzor nad škodljivci, kot je odprava škodljivcev ali zmanjšanje njihovega vira hrane. Odstranite plevel ob robu gredice, saj privablja škodljivce. Ptice so še ena pogosta težava pri gojenju paprike na vašem vrtu. Ptice rade jedo papriko, ko dozori, in jo kljuvajo, dokler ne ostane nič drugega kot steblo.
Krepitev rastlin in razkuževanje tal
Krepitev rastlin in razkuževanje tal sta najpomembnejša koraka za zdrave rastline. Odgovor na večino težav z boleznimi na rastlinah so alge in aminokisline, s katerimi zmanjšamo šoke pri rastlinah in izboljšamo sajenje, tudi sajenje paprike. Hladno stiskane morske alge Green Defender KELP TONIC so za rastline kot piščančja juha, ki nam jo je babica kuhala, ko smo bili premraženi ali prehlajeni. Že eno škropljenje in zalivanje naredi opazno razliko. Ker pa je tudi letos, podobno kot zadnjih nekaj let, zaradi vremena in stalnega deževja izredno težko rastline preventivno škropiti ali zalivati, številne rastline kažejo prve znake bolezni. Zato potrebujejo antibiotik, kot ga potrebujemo mi, ko imamo angino. Vlogo antibiotika bo prevzela čajno zeliščna mešanica Bio Zel, ki nadomešča učinke bakra, pri čemer ne zavira rasti rastlin (baker zavira rast rastlin, zato ima omejeno obdobje uporabe).
Pobiranje in shranjevanje paprike
Paprike pobiramo od junija do oktobra, ob toplejši jeseni tudi še novembra. Pri obiranju paprik je pomembno, da jih ne trgamo z rastline na silo, saj lahko poškodujemo vejo ali plod. Najbolje je uporabiti ostre škarje ali nož in steblo prerezati tik nad pecljem. Na ta način ohranimo tako rastlino kot plod v boljšem stanju. Zbrane paprike nato shranimo v hladnem in zračnem prostoru. Zelene lahko tam zdržijo več tednov, rdeče pa je najbolje porabiti v nekaj dneh. Za daljše shranjevanje paprike tudi vlagamo ali zamrzujemo. Narezane in zamrznjene paprike so odličen dodatek juham in enolončnicam pozimi. Rdeče paprike pa so nepogrešljiva sestavina domačega ajvarja, ki je ena najbolj priljubljenih shrambnih dobrot slovenskih gospodinjstev.
Od vrta do krožnika brez hitenja
Obdobje obiranja paprik se pri nas običajno začne v juliju, ko prve plodove pobiramo še zelene, in se nadaljuje vse do jeseni. Vrhunec pridelka nastopi avgusta in septembra, ko so rastline polne plodov, med katerimi se že pojavljajo tudi rdeči. Jeseni, tik pred prvo slano, je priporočljivo pobrati vse plodove, tudi tiste, ki še niso obarvali. Ti bodo v notranjih prostorih počasi dozoreli in jih bomo lahko uporabljali še nekaj tednov po koncu sezone. Najlepše pri paprikah je, da nam ni treba hiteti. Če jih pobiramo sproti, bomo imeli daljše obdobje obiranja in večjo pestrost okusov. Nekaj paprik lahko oberemo zelenih, druge pa pustimo, da dozorijo do rdeče barve. Tako bomo uživali v čvrstih plodovih za polnjenje in pečenje ter v sladkih, aromatičnih rdečih paprikah za solate in ajvar. Na ta način iz enega samega grma dobimo raznolik pridelek, ki nas bo spremljal od poletja do jeseni. Paprike so dokaz, da je potrpežljivost na vrtu nagrajena. Z nekaj pozornosti in pravočasnim obiranjem lahko izkoristimo vse njihove prednosti.