Francoska solata je zagotovo ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih jedi pri nas, brez katere si praznične mize skoraj ne predstavljamo. Njena privlačnost se skriva v prilagodljivosti in blagem, uravnoteženem okusu, ki ustreza skoraj vsem, hkrati pa jo lahko pripravimo vnaprej in brez stresa. Čeprav je jed, ki jo radi jemo ne glede na letni čas in jo običajno pripravimo za praznike in posebne priložnosti, se za to priljubljeno prilogo skriva presenetljivo zapletena zgodba.

Zgodovina in izvor francoske solate
Kljub imenu, ki nas hitro zavede, priljubljena solata ne izvira iz Francije, temveč iz Rusije. Izvorno se imenuje ruska solata ali solata Olivier. Zgodovina pravi, da si jo je leta 1860 izmislil šef Lucien Olivier, ki je v 19. stoletju vodil drago pariško restavracijo Hermitage v Moskvi. Solata je bila priljubljena med bogatimi Rusi in se je hitro razširila po Evropi.
V Franciji takšne solate ne boste našli pod tem imenom; beseda macédoine sicer pomeni 'pisana mešanica', izraz pa izvira iz zgodovinskih povezav z raznolikimi ljudstvi in kulturami. Ko so recept začeli posnemati, so jed vključili med tradicionalne izbire, ki so ustrezale tedanji proruski propagandi. Po Evropi se je nato razširila predvsem zaradi izseljencev, ki so jo prilagodili lokalnim okusom in prestižne sestavine zamenjali z dostopnejšimi.
Poenostavljena različica slavne solate je kasneje nastala med revnimi ruskimi priseljenci, ki so po oktobrski revoluciji leta 1917 pobegnili v tujino. Medtem ko v rusko solato izvirno sodi tudi meso (narezan piščanec, šunka ali klobasa), je francoska solata večinoma pripravljena zgolj iz zelenjave, kuhanih jajc, kislih kumaric in majoneznega preliva.
V Romuniji in Moldaviji zelo podobni solati pravijo goveja solata (salată de boeuf), čeprav večinoma vsebuje piščanca. Poljaki so solato poimenovali kar zelenjavna solata, na Češkem in Slovaškem pa ji pravijo krompirjeva. Na Balkanu in v srednji Evropi se je uveljavilo ime francoska solata, verjetno zato, ker so nekoč majonezne jedi povezovali s francosko kulinariko, predvsem hladnimi solatami in majoneznimi prelivi.
Klasična priprava francoske solate
Razlog za priljubljenost francoske solate zagotovo tiči tudi v dejstvu, da je njena priprava hitra in preprosta. Zanjo ne potrebujemo zapletenih sestavin. Klasična različica vključuje krompir, korenje, grah, kisle kumarice, majonezo, gorčico, sol in poper, večinoma pa tudi trdo kuhano jajce. Po želji lahko dodamo tudi še kakšno dodatno sestavino, s katero vplivamo na končni okus, teksturo in tudi sočnost jedi. Količine običajno zadostujejo za približno 2 kg francoske solate, kar kot priloga nasiti okoli 10 ljudi.
Sestavine
- Krompir
- Korenje
- Grah
- Jajca
- Kisle kumarice
- Majoneza
- Gorčica
- Sol in poper
- Po želji: kis, limonin sok ali sok kislih kumaric
Postopek priprave
- Priprava zelenjave: Najprej olupimo in narežemo korenje in krompir. Ker različne vrste zelenjave potrebujejo drugačen čas kuhanja, jih je smiselno kuhati ločeno ali dodajati v lonec postopoma. Krompir in korenje kuhamo v rahlo osoljeni vodi do mehkega, približno 12-20 minut. Zadnji dve minuti kuhanja krompirja in korenja v lonec dodamo zamrznjen grah, ali pa ga skuhamo posebej po navodilih z vrečke.
- Ocejanje in hlajenje: Vso zelenjavo dobro odcedimo in presujemo na cedilo ali velik pekač, da izhlapi vsa voda. Zelenjave nikar ne pokrivajte in je ne spirajte pod tekočo vodo, saj se bo tako lažje v celoti osušila. Bolj odcejena in osušena zelenjava bo, bolj kremasta bo francoska solata. Zelenjava naj se ohladi na sobno temperaturo.
- Kuhanje jajc: Med kuhanjem zelenjave trdo skuhamo jajca. Ko so kuhana, vodo odlijemo in jajca ohladimo pod hladno tekočo vodo, nato jih olupimo.
- Narezovanje: Ohlajeno zelenjavo, kisle kumarice in jajca narežemo na drobne, enakomerne kockice, približno 0,5 centimetra. Beljak lahko narežete na kockice, rumenjak pa z vilicami razdrobite.
- Priprava preliva: V manjši skledici zmešamo majonezo, gorčico, sol in mleti beli poper. Za dodatno svežino lahko vmešamo še malo kisa, limoninega soka ali soka kislih kumaric. Preliv pripravimo ločeno, da se izognemo neenakomerni porazdelitvi sestavin po solati.
- Združevanje: Narezano zelenjavo, jajca in kumarice dodamo v večjo skledo ter sestavine nežno premešamo. Nato dodamo še preliv in z lopatko vse skupaj previdno premešamo, da se sestavine povežejo.
- Hlajenje: Solato poskusimo in jo po potrebi dodatno začinimo. Za par ur, najbolje čez noč, jo damo na hladno, da se okusi povežejo in postanejo bolj uravnoteženi. Popolna temperatura za serviranje je med 8 in 10 °C.
Kako doma pripravim skuto?
Profesionalni nasveti za popolno francosko solato
Čeprav se priprave francoske solate večina loteva intuitivno, ji v profesionalnih kuhinjah posvetijo precej več natančnosti in časa. Upoštevanje teh nasvetov bo vašo francosko solato povzdignilo na novo raven:
- Ločeno kuhanje zelenjave: Chefi nikoli ne vržejo vsega v en lonec, saj vsaka vrsta zelenjave zahteva svoj čas kuhanja.
- Preprečevanje vodenosti: Da solata ne bo vodena, je ključno, da topla zelenjava ne vpije preveč majoneze in izpusti odvečno vodo. Profesionalci vročo kuhano zelenjavo razgrnejo po pekaču, da se hitro in enakomerno ohladi. Zelenjava naj bo pred vmešanjem preliva ohlajena na sobno temperaturo.
- Enakomerni kosi: Enaki kosi niso le estetski užitek, ampak tudi vplivajo na okus. Zelenjavo je potrebno narezati na majhne in enakomerno velike koščke, na primer v velikosti graha, da se okusi enakomerno porazdelijo pri vsakem grižljaju.
- Začinjanje krompirja: Krompir se začini, ko je še topel, da bolje vpije okuse. Vodo, v kateri kuhate zelenjavo, najprej solite.
- Bogatejši preliv: Vrhunski chefi vedo, da majoneza nikakor ne sme biti edina komponenta preliva. Za bolj lahek okus majonezo delno zamenjajte s kislo smetano ali jogurtom. Zdrobljene rumenjake lahko vmešate kar v solatni preliv.
- Previdno mešanje: Francosko solato je potrebno mešati s previdnostjo, da se sestavine ne poškodujejo.
- Dodatek svežih zelišč: Drobnjak, mlada čebula ali koper jedi dajo aromo, ki popolnoma spremeni solato. Dodajte jih na koncu, saj bi se, če bi jih primešali prej, razpadli in obarvali celotno solato.
- Večkratno poskušanje: Chefi solato poskusijo prvič takoj po mešanju, drugič pa po 15 do 20 minutah počitka, ko se okusi že povežejo.
- Popolna temperatura: Popolna temperatura za serviranje francoske solate je med 8 in 10 °C.

Kaj ponuditi k francoski solati?
Francoska solata je izjemno vsestranska priloga, ki se odlično poda k različnim jedem, predvsem k mesnim in ocvrtim. Poleg tradicionalnih dunajskih zrezkov, ki so že skoraj sinonim za to solato, obstaja še vrsta drugih možnosti:
- Meso in zelenjava na žaru: Različne vrste mesa (piščanec, svinjina, govedina) in zelenjava (paprika, bučke, jajčevci) z žara so odlična lahkotnejša spremljava.
- Ocvrti kalamari in oslič: Sveže ocvrti kalamari ali oslič (na žaru ali pohan) se s kremasto solato zelo lepo dopolnjujejo.
- Ocvrt sir: Hrustljav ocvrt sir je priloga, ki se bo odlično ujela z blagim okusom francoske solate.
- Polpeti: Polpeti iz bučk, graha, špinače ali drugih sestavin so okusna vegetarijanska možnost.
- Pohane bučke: Hrustljave pohane bučke so klasična kombinacija, ki vedno navduši.
- Kaneloni: Kaneloni, še posebej varianta s palačinkami, nadevanimi s šunko in sirom ali špinačo, so bolj izvirna, a zelo okusna kombinacija.
- Klasični narezek: Francoska solata je nepogrešljiv del klasičnega hladnega narezka s salamami, siri in kumaricami.
- Ocvrti piščančji krače: Hrustljave ocvrti piščančji krače so prav tako zelo priljubljena priloga.
Francoska solata je priljubljena tudi kot samostojen obrok, predvsem poleti, ko so na voljo sveže sestavine. Ta jed je bogata s hranili, kot so vitamin C, vitamin K in vlaknine iz zelenjave ter beljakovine iz rib ali mesa.

Kreativne ideje za serviranje francoske solate
Poleg klasičnega serviranja v skledi, lahko francosko solato postrežemo tudi na bolj kreativen način:
- V paradižnikih: Lahko z njo napolnite paradižnike, ki jih predhodno izdolbete. To je še posebej privlačno, če paradižniki niso preveliki.
- V roladi: Zavijete jo lahko kot rolado v prešano šunko ali še bolje v rezine kuhanega pršuta za elegantnejšo predjed.
- Z dodatki: Drobno narezano jabolko je priljubljen dodatek v francoski solati, predvsem med skandinavskimi in modernimi evropskimi kuharji, ki v klasične jedi radi vnašajo kontrast in svežino. Za sočnost in svežino lahko dodamo drobno naribano jabolko. Popoln okus ji bodo dali tudi na kocke narezan sir (edamec ali gavda), šunka ali kuhana gomoljna zelena.
- Okrasitev: Pred postrežbo jo dobro ohladite in okrasite s peteršiljem.
Shranjevanje
Francosko solato hranimo največ do enega tedna v hladilniku v dobro zaprti posodi. S tem boste zagotovili, da bo ostala sveža in okusna.

