Vodilna mapa o zanesljivosti objekta: Podroben pregled Priloge 5

Dokazilo o zanesljivosti objekta (DZO) je ključen dokument, ki potrjuje, da objekt izpolnjuje vse bistvene in druge zahteve ter je skladen z izdanim gradbenim dovoljenjem. To dokazilo ni projektna dokumentacija, temveč zbirka dokazil in izjav, ki potrjujejo izvedeni objekt. Izdeluje se v slovenskem jeziku in je obvezen del dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja za določene vrste objektov, čeprav se z novim Gradbenim zakonom (GZ-1) obseg zahtev in obrazcev spreminja.

Sestava Dokazila o zanesljivosti objekta (DZO)

Dokazilo o zanesljivosti objekta je sestavljeno iz treh glavnih delov:

  • Vodilne mape dokazila o zanesljivosti objekta
  • Mape s prilogami
  • Navodil za obratovanje in vzdrževanje objekta

Investitor lahko predloži več posameznih dokazil o zanesljivosti objekta, če je sklenil več pogodb z izvajalci. Vsa dokazila skupaj morajo dokazati, da objekt glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti v celoti izpolnjuje bistvene in druge zahteve.

infografika: sestavni deli dokazila o zanesljivosti objekta (DZO)

Vodilna mapa (Priloga 5)

Vodilna mapa dokazila o zanesljivosti objekta se izdela na obrazcu Priloga 5A, ki je sestavni del Pravilnika o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov. Ta mapa vsebuje naslednje ključne informacije:

  • Osnovne podatke o objektu in dokazilu o zanesljivosti objekta.
  • Podatke o udeležencih, ki so sodelovali pri graditvi.
  • Izjavo, ki jo podpišeta nadzornik in izvajalec.
  • Tabelarično kazalo dokazil o zanesljivosti objekta.

Priloge vodilne mape in dokazila izvajalca se vlagajo z oštevilčenjem in v zaporedju, kot so navedena v tabelaričnem seznamu. Odgovornost za hrambo gradiv, ki so podlaga za izdelavo projektne dokumentacije, nosi projektant.

Mape s prilogami

Mape s prilogami sestavljajo tabelarično kazalo dokazil iz vodilne mape, v delu, ki se nanaša na dokazila v posamezni mapi, ter sama dokazila z oštevilčenjem in v zaporedju, kot so navedena v tabelaričnem kazalu. Te priloge obsegajo širok spekter dokumentacije, kot so:

  • Potrdila, poročila, ocene, atesti, certifikati.
  • Izjave o lastnostih, meritve, komisijski zapisniki, izkazi.
  • Druga dokazila o upoštevanju predpisov, ki urejajo bistvene in druge zahteve.
  • Dokazila o kvaliteti vgrajenih gradbenih proizvodov, inštalacij, tehnoloških naprav in opreme.
  • Poročila o opravljenih preiskavah konstrukcijskih elementov.
  • Poročila o pregledu in merjenju vodovodnih, ogrevalnih, električnih, plinskih in drugih inštalacij ter preizkusu njihovega pravilnega delovanja.

Navodila za obratovanje in vzdrževanje objekta

Navodila za obratovanje in vzdrževanje objekta vsebujejo slikovna gradiva, tehnične prikaze in besedila v obliki jamstev, potrdil, seznamov, shem in podobnih sestavin. Ta navodila določajo pravila za obratovanje in vzdrževanje objekta, vgrajenih inštalacij, naprav in opreme. Natančneje določajo:

  • Obvezne (minimalne) časovne razmike in pogoje rednih pregledov ter roke in obseg občasnih pregledov.
  • Obseg vzdrževalnih del, s katerimi se zagotavlja, da bo objekt v času uporabe izpolnjeval bistvene zahteve. Pri stavbah v etažni lastnini je treba obseg vzdrževalnih del prikazati ločeno za posamezne dele stavbe in zunanje (skupne) površine.
  • Zahteve za organizacijske ukrepe z vidika požarne varnosti.
  • Druge zahteve (npr. obratovalni dnevnik), če so za obratovanje objekta določene.

Povezava z zakonodajo in spremembe

Določbe o dokazilu o zanesljivosti objekta izhajajo iz Pravilnika o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov. Pomembno je opozoriti, da so se z uvedbo novega Gradbenega zakona (GZ-1) spremenile nekatere zahteve. K zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja se lahko do 1. januarja 2025 priložita projekt izvedenih del (PID) in dokazilo o zanesljivosti objekta (DZO), izdelana v skladu z dosedanjim Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov. Po tem datumu se pričakuje, da bodo veljala nova pravila, kjer za določene objekte DZO ne bo več obvezen, ampak bo zadostovala izjava nadzornika.

Razlikovanje po GZ in GZ-1

Po GZ-1 za določene objekte, kot je dozidava k obstoječemu enostanovanjskemu objektu, za pridobitev uporabnega dovoljenja ni več potrebno prilagati DZO, ampak namesto tega Prilogo 15B Izjava nadzornika in vodje nadzora. Izvajalec, ki je kompletno dokumentacijo predal po GZ, morda ni dolžan sestaviti in podpisati novih obrazcev po GZ-1, kot sta Priloga 5A Vodilna mapa DZO in Priloga 5B Dokazilo izvajalca.

V primeru, da investitor zahteva podpisano Prilogo 15B od nadzornika, je mnenje, da se ta lahko podpiše šele po pridobitvi Priloge 5A in 5B, saj nadzornik upravičeno zahteva ta dokumenta od investitorja oz. izvajalca pred podpisom lastne izjave po GZ-1.

Vpliv Uredbe o razvrščanju objektov

Vlada RS je sprejela tudi Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, 1. 6. 2018), ki objekte razvršča po namenu (CC-SI) in glede na zahtevnost v enostavne, nezahtevne, manj zahtevne in zahtevne. Ta razvrstitev vpliva na:

  • Potrebnost gradbenega dovoljenja (npr. za enostavne objekte ni potrebno).
  • Vrsto dokumentacije, ki se priloži zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja.
  • Obveznost tehničnega pregleda (zahtevni objekti).
  • Inšpekcijski nadzor (skladnost enostavnih objektov s prostorskim izvedbenim aktom in predpisi občine nadzoruje občinska inšpekcija).

Uredba določa tudi vzdrževalna dela, ki pomenijo dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski preboji. Z uredbo se klasificirajo objekti glede na namen njihove uporabe in se razvrščajo po pretežni rabi.

shema: klasifikacija objektov po zahtevnosti

Projektna dokumentacija za legalizacijo in spremembe PZI

Projektna dokumentacija za legalizacijo (DL) je namenjena ureditvi pravnega stanja že zgrajenega objekta, dela objekta, rekonstrukcije ali spremembe namembnosti objekta, izvedenega brez gradbenega dovoljenja. Če odstopanje vpliva na izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev ali presega dopustne meje odstopanj (DMO), mora vodja nadzora takoj obvestiti investitorja in izvajalca ter ugotovitve in predloge za popravo vpisati v gradbeni dnevnik. Če je bilo gradbeno dovoljenje spremenjeno zaradi večjih odstopanj, to pomeni, da je prvotni PZI postal neveljaven za tisti del gradnje.

Druge vrste dokumentacije

Pravilnik določa tudi podrobnejše vsebine dokumentacij, ki se vlagajo v postopke, povezane z graditvijo, kot so:

  • Zahteva za izdajo projektnih in drugih pogojev (Idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev - IZP).
  • Zahteva za izdajo mnenj in gradbenega dovoljenja (Projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja - DGD).
  • Dokumentacija, ki se vlaga k prijavi začetka gradnje (Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje - PZI).
  • Dokumentacija, ki se vlaga k zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja (Projektna dokumentacija izvedenih del - PID).

Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje (PZI) in projektna dokumentacija izvedenih del (PID) sta po vsebini ostali podobni dokumentaciji, določeni z do sedaj veljavnim predpisom. Pravilnik sledi Gradbenemu zakonu in v posebnih določbah opredeljuje tudi dokumentacijo, ki se vlaga v integralnih postopkih, torej takrat, ko sta postopka pridobitve okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja združena v en postopek. Pravilnik ima poleg osnovnega teksta tudi 23 prilog, ki določajo obličnost zahtev in prijav, ter obličnost odločb v postopku izdaje uporabnih dovoljenj.

tags: #priloga #5 #vodilna #mapa #o #zanesljivosti