Meritev emisije dimnih plinov je ključna storitev, pri kateri dimnikarska služba izvede analizo vzorca dimnih plinov. Analiza poteka po vnaprej določenih in predpisanih parametrih, na podlagi pridobljenih podatkov pa se preveri ustreznost, pravilnost in optimalnost zgorevanja goriva v mali kurilni napravi.
V zadnjem času je v Sloveniji izpostavljeno onesnaževanje zraka s trdnimi delci, predvsem s koncentracijami celotnega prahu, ki se odvaja v ozračje pri kurjenju kurilnih naprav na trdno gorivo (polena, sekanci, peleti). Slovenija je zaradi tega problema že prejela resna opozorila s strani vodstva Evropske unije. Posledično je ključnega pomena, da so novo vgrajene kurilne naprave certificirane in pravilno vgrajene, ter da se na njih redno izvajajo meritve emisije dimnih plinov.
Pravni okvir in namen meritev
Pravilno izvajanje dimnikarskih storitev je zakonsko določeno in regulirano. Pomembni predpisi, ki urejajo to področje, so Zakon o dimnikarskih storitvah (ZDimS, UL RS, št. 68/16) ter Uredba o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah (UL RS). Delovanje starejših kurilnih naprav, ki morda ne dosegajo mejnih vrednosti zaradi lastnih tehničnih omejitev, mora upravljavec prilagoditi v skladu z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav, ki določa tudi prehodne roke za potrebne prilagoditve.
Glavni namen meritev emisij dimnih plinov je preprečiti obratovanje novih, rekonstruiranih ali obstoječih malih kurilnih naprav, ki bi presegale predpisane mejne vrednosti emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini. Te meritve so t.i. nadzorne meritve, ki jih na malih kurilnih napravah izvajajo izključno dimnikarske družbe.
Poleg preprečevanja preseganja mejnih vrednosti so rezultati meritev pokazatelj, kako so naprave vzdrževane, kar je še posebej pomembno za kurilne naprave, odvisne od zraka v prostoru, kot so tiste v bivalnih prostorih. S tem se zagotavlja učinkovita raba goriva in zmanjšuje količina emisij dimnih plinov, ki bi po nepotrebnem onesnaževale okolje. Cilj je zagotoviti tudi vzdrževanje in nastavitev parametrov zgorevanja z vidika varstva okolja, česar sam uporabnik ne more preveriti. Upoštevati je potrebno zahteve za parametre, kot so dimno število in učinkovita raba energije (toplotni izkoristek - prihranek goriva).
Postopek izvedbe meritev in pregledov
Vloga dimnikarja in neodvisnost meritev
Dimnikar z merilnim instrumentom vzorči in meri emisije snovi v dimnih plinih ter vrednoti izmerjene vrednosti glede na predpisane normative. Pomembno je, da dimnikar meritve izvaja neodvisno od servisiranja in popravil, s čimer se zagotavlja objektivnost postopka. Zaradi tega je ključno, da dimnikarska družba ni v konfliktu interesov (kar je tudi predpisano) in da postopek meritev izvede skladno s pravili stroke.
Vrste pregledov
Poleg rednih meritev dimnih plinov se izvajajo tudi različni pregledi kurilnih naprav:
- Prvi pregled: Opravi se na novih ali rekonstruiranih napravah, da se preveri, ali so vgrajene v skladu s projektno dokumentacijo in predpisi. Če so naprave vgrajene neoporečno, dimnikarska družba izda pozitivno poročilo o prvem pregledu, s katerim lastnik izkazuje primernost vgrajenih naprav.
- Redni letni pregled: Opravi se periodično, da se ugotovijo morebitne nepravilnosti na obstoječih napravah, kot so spremembe v pogojih obratovanja, poškodbe naprav ali ustreznost dovoda zraka. Za neoporečne naprave uporabnik prejme pozitivno poročilo, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa negativno poročilo in pisno opozorilo z navedbo roka za odpravo pomanjkljivosti.
- Izredni pregled: Opravi se praviloma po naročilu pristojnega inšpektorja ali uporabnika, pri čemer se izvede enak postopek kot pri novih napravah, da se preveri primernost obstoječih naprav za obratovanje.
Način in obseg meritev
Meritve se izvedejo na način in v obsegu, kot je določeno v prilogi 8, ki je sestavni del Uredbe o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah. Pri izvedbi prvih meritev emisij snovi z dimnimi plini je treba upoštevati specifične določbe, kot so tiste iz 32. člena uredbe, še posebej za naprave, ki so bile izdelane ali vgrajene pred 1. januarjem.
Definicija izmerjene vrednosti
Izmerjena vrednost emisijskega parametra je vrednost, ki se prebere iz merilne naprave in običajno vključuje kalibracijo merilne naprave ter pretvarjanje rezultatov meritev v mersko enoto, v kateri se izrazi končni rezultat meritve.
Poročanje o meritvah in ukrepanje ob ugotovljenih pomanjkljivostih
Po vsakih opravljenih meritvah je dimnikar dolžan izdati podpisan zapisnik o meritvah. V zapisniku se opredeli, ali je naprava neoporečna za obratovanje. V kolikor z meritvami ni bilo ugotovljenih preseganj predpisanih vrednosti, dimnikar izda pozitiven zapisnik.
V primeru, da dimnikar ne more neodvisno in utemeljeno potrditi, da so naprave z vidika emisij še okoljsko ustrezne, učinkovite in varne za nadaljnje obratovanje, izda dimnikar v imenu dimnikarske družbe negativni zapisnik o meritvah. Namen takšnega zapisnika je uporabnika dimnikarskih storitev opozoriti na pomanjkljivosti, ki pomenijo tveganje za varnost in okolje. Ob predaji poročila o meritvah emisij mora dimnikar uporabnika seznaniti z rezultati meritev in mu podati pisno opozorilo ter rok za odpravo pomanjkljivosti, če izpusti presegajo mejne vrednosti.
Obveznosti uporabnika in ponovne meritve
V primeru, da je dimnikar z meritvijo ugotovil preseganje predpisanih vrednosti, je treba nepravilno obratovanje naprav sanirati. Uporabnik je dolžan odpraviti pomanjkljivosti v predpisanem roku, ki ga izvajalec dimnikarske službe zapiše na poročilo o meritvah. V ta namen se uporabnik posvetuje s serviserjem kurilne naprave, ki nastavi zgorevanje goriva oziroma opravi servis kurilne naprave.
Takoj po odpravi pomanjkljivosti, ki so pomenile veliko nevarnost, in najkasneje v roku 10 dni po odpravi pomanjkljivosti, uporabnik dimnikarskih storitev pozove dimnikarsko družbo h kontrolnemu pregledu in ji omogoči, da ga opravi. Dimnikarska služba je po preteku roka dolžna preveriti izpolnjevanje predpisanih zahtev z izvedbo ponovnih meritev. V kolikor so ponovne meritve pozitivne, dimnikar izda pozitivni zapisnik, kurilna naprava pa lahko nadalje obratuje do naslednjih meritev.
Če uporabnik dimnikarskih storitev pomanjkljivosti ni odpravil v roku ali po preteku predlaganega roka ne pozove dimnikarske družbe k pregledu, ga dimnikarska družba pisno pozove, da ji v roku sedmih dni sporoči, ali je odpravil pomanjkljivosti. V primeru, da se pri kontrolnem pregledu z meritvijo izkaže, da uporabnik dimnikarskih storitev pomanjkljivosti ni odpravil, dimnikar o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo.
Za varno obratovanje kurilnih naprav se priporoča, da se pomanjkljivosti odpravljajo sproti, s čimer se ne zagotavlja le neoporečno obratovanje, ampak se preprečijo tudi prevelika poraba goriva, preveliko obremenjevanje okolja ter večje napake in morebitne nezgode.
Obveščanje inšpekcije v primeru kurjenja odpadkov
V primeru, da dimnikar po drugem pregledu ugotovi, da uporabnik še vedno kuri odpadke, o celotnem postopku z dokazili obvesti Inšpektorat za okolje in prostor. Kurjenje odpadkov namreč predstavlja tveganje za okolje. Na podlagi vseh dokazil lahko inšpektor za okolje uvede inšpekcijski in prekrškovni postopek pri fizični osebi, uporabniku male kurilne naprave.
Informiranje uporabnika in energetska učinkovitost
Ob predaji poročila o meritvah emisij mora dimnikar informirati uporabnika naprave o energetski učinkovitosti male kurilne naprave in o primernosti oziroma možnosti njene nadaljnje uporabe. To je še posebej pomembno, če mala kurilna naprava ne ustreza zahtevam glede predpisanih mejnih vrednosti emisij in energetske učinkovitosti ali glede ogrevalnih zahtev stavbe.
Stroški dimnikarskih storitev
Zakon o dimnikarskih storitvah predvideva določanje zgolj maksimalnih dovoljenih cen, dejanske cene storitev pa so lahko predmet dogovora med dimnikarsko družbo in uporabnikom. Dimnikar zaračuna znesek za opravljene dimnikarske storitve uporabniku tako, da zmnoži ceno izvajanja dimnikarskih storitev na časovno enoto in normativno število časovnih enot dela dimnikarskih storitev, izraženo v minutah.
V primeru, ko je uporabnik dimnikarskih storitev oddaljen po najkrajši kopenski potovalni razdalji več kot 25 km od sedeža dimnikarske družbe oziroma njegove poslovalnice, se uporabniku lahko zaračunajo potni stroški. Ti se zaračunajo za vsak kilometer nad 25 km, v višini, ki ne sme presegati 0,25 evra na kilometer. Pri tem se upošteva najkrajša kopenska povezava po javnih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, ali nekategoriziranih cestah v lasti uporabnika, po kateri je dovoljen promet motornih vozil oziroma koles. Strošek se opredeli v ceniku dimnikarske družbe.
Kadar dostop ni mogoč po prej omenjenih cestah, se znesku lahko prištejejo potni stroški za vsak kilometer poti, po kateri ni dovoljen promet motornih vozil oziroma koles, nad 25 kilometrov. Ti se zaračunajo po porabljenem času, vendar ne več kot 15 minut za 1 km poti, v višini, ki ne sme presegati zneska iz sklepa, ki določa najvišjo dovoljeno ceno (33 evrov na uro) izvajanja dimnikarskih storitev. Tudi ta strošek se opredeli v ceniku dimnikarske družbe.