Uvod v svet paprike
Paprika (Capsicum annuum) je enoletnica iz družine razhudnikovk, ki izvira iz Južne in Srednje Amerike. Zaradi užitnih in aromatičnih plodov jo gojijo kot zelenjadnico po vsem svetu. V Evropo so jo prinesli v 16. stoletju, širše pa so jo Evropejci spoznali šele po Kolumbovih odkritjih, čeprav so jo previdni kuharji sprva počasi sprejemali v prehrano. Danes so glavne proizvajalke paprike Avstrija, Madžarska, Španija, Italija, Izrael in Nizozemska, posebej pomembno vlogo pa ima v deželah ob Sredozemskem morju.
Paprika je zelenjadnica, zanimiva zaradi barvitih, sočnih in okusnih plodov. Uvrščamo jo v skupino plodovk, kamor poleg nje spadata tudi paradižnik in jajčevec.
Vrste paprik in značilnosti rdeče paprike
Ločimo tri glavne vrste paprik: zelenjavno, začimbno in paradižnikovo. Plodovi zelenjavne paprike se med seboj razlikujejo po barvi, obliki in okusu, saj so lahko podolgovati, okrogli, oglati, koničasti ali ovalni, tehtajo pa približno 250 gramov. Barva je lahko zelena, rdeča, rumena, oranžna, bela, vijoličasta in črna, odvisno od sorte. Raznolikost barv pri papriki je posledica vsebnosti rastlinskih pigmentov, imenovanih karotenoidi.
Zelena paprika ni nič drugega kot rdeča, ki so jo potrgali nedozorelo. Če jo hranimo dlje časa, se zato pogosto obarva rdeče. Lupina zelene paprike je voskasta in zaradi tega težje prebavljiva, a je prav zaradi tega obstojnejša.
Plodovi začimbne paprike so bistveno manjši od zelenjavne; imenujemo jo tudi feferoni, čili ali španski poper. Paradižnikova paprika pa je križanec med zelenjavno papriko in rebrastim paradižnikom, uporablja pa se izključno za predelavo v paradižnikovo mezgo.
Rdeča sladka paprika, pogosto imenovana tudi bolgarski poper, je v svetovni kuhinji izjemno cenjena. Ko je popolnoma zrela, je tudi polnega okusa in barve.
Hranilna vrednost rdeče paprike
Rdeča paprika je izjemno hranljiva in dietni izdelek, saj ima zelo malo kalorij - hranilna vrednost 100 gramov paprike je le 29 kcal. Zaradi majhnega števila kalorij in visoke vsebnosti koristnih elementov v sledovih je odličen vir prehrane, energije in moči. Pomemben dejavnik je tudi nizek odstotek sladkorjev v sestavi, kar omogoča uživanje zelenjave tudi pri najstrožjih dietah.
Bogastvo vitaminov in mineralov
- Vitamin C: Paprika vsebuje veliko več vitamina C kot denimo limona ali črni ribez. Sveža paprika je odličen vir tega vitamina, ki ima vlogo pri delovanju imunskega in živčnega sistema ter zmanjšuje utrujenost in izčrpanost. Za dnevne potrebe zadostuje že polovica zelene ali rdeče paprike, z enim sadežem pa lahko celo pokrijemo dnevno potrebo.
- Provitamin A (betakaroten): Rdeča paprika vsebuje več provitamina A kot zelena. Že z eno rdečo papriko pokrijemo polovico dnevnih potreb po provitaminu A, ki ima vlogo pri ohranjanju zdrave kože in vida. Betakaroteni so močni antioksidanti.
- Vitamin B6: Rdeča paprika pokrije tudi polovico dnevnih potreb po vitaminu B6.
- Vitamin B3: Zaradi obilice vitamina B3, ki ga paprika vsebuje, z njenim uživanjem zmanjšujemo nevarnost srčnega infarkta, saj ta vitamin pomaga zniževati količino škodljivih maščobnih kislin v krvi.
- Vitamin E: Rdeča paprika vsebuje tudi vitamin E, ki je dobro poznan antioksidant.
- Vitamin K in folna kislina: Poleg omenjenih vitaminov vsebuje paprika tudi vitamin K in folno kislino.
- Minerali: Zelenjavna paprika vsebuje obilo kalija in železa.
- Prehranske vlaknine: Paprika je dober vir balastnih snovi oziroma prehranskih vlaknin.
Antioksidativne lastnosti in kapsaicin
Rdeča paprika je močan antioksidant. Je odličen vir betakarotenov, ki poleg riboflavonoidov nevtralizirajo proste radikale in tako varujejo telo pred nastankom rakavih celic.
Posebno pozornost si zasluži kapsaicin, brezbarvna, pikantna in pekoča spojina, ki se nahaja predvsem v vmesnih stenah in semenu ploda paprike in feferonov. Paprika naravno preprečuje zgoščevanje krvi, tako da izboljša splošno prekrvavitev telesa, za kar poskrbi prav kapsaicin. Zrela paprika, zaužita z vmesnimi stenami in vsaj delom semenja, lahko zaradi kapsaicina povsem prepreči napad migrene. Kapsaicin se je v raziskavah izkazal tudi kot izjemno orožje v boju proti raku, saj učinkovito uničuje rakaste celice na pljučih ali v pankreasu. Raziskave nottinghamske univerze v Angliji so pokazale, da so se paprike v boju proti raku odrezale tako dobro kot kemoterapija, vendar brez stranskih učinkov. Zato vmesnih sten in semenja ne odstranjujmo preveč natančno.
Izbira in shranjevanje paprike
Kakovost paprike je določena s senzoričnimi lastnostmi, kot so barva, oblika, velikost, čvrstost in okus, ter seveda s hranilno vrednostjo. Pri izbiri paprike bodite pazljivi: lupina mora biti čvrsta, sijoča, trdna in nepoškodovana ter ne razpokana. Udrtine ali gube so znaki pokvarjenega izdelka, zguban pecelj ali gniloba pa kažeta na predolgo skladiščenje. Rep mora biti zelen in elastičen na dotik.
Najokusnejše paprike so čvrste, predvsem manjše in srednje velike, ki so pogosto pridelane z manj umetnimi gnojili. Sezona najboljših paprik traja od sredine poletja pa vse do oktobra. Nakup sezonskih izdelkov ali izdelkov lokalnega proizvajalca je priporočljiv, saj lahko plodovi paprike kopičijo snovi, kot so nitrati in pesticidi, ki lahko škodujejo zdravju.
Paprika sodi med manj obstojno zelenjavo z veliko občutljivostjo za glivične okužbe. Problem predstavlja hitra izguba teže, hranilnih snovi in hitro staranje po obiranju. Paprike lahko na sobni temperaturi ohranimo le krajši čas (3-4 dni). Rdeča paprika je precej občutljiva, zato jo lahko v hladilniku shranjujemo le do dva dni, medtem ko zeleno lahko hranimo do štiri dni. Z nižjimi temperaturami in ustrezno relativno vlažnostjo lahko podaljšamo rok trajanja. Ne smemo pozabiti, da se paprike shranjujejo v plastičnih vrečkah, rok uporabnosti pa je približno 5 dni.
Priprava in uporaba rdeče paprike v kulinariki
Rdeča paprika je izjemno vsestranska sestavina, ki se pogosto uporablja v svetovni kuhinji. Zaradi raznolikosti barv, arome in okusa poživi marsikatero jed ali obrok, njene okusne lastnosti pa omogočajo ustvarjanje čudovitih kulinaričnih mojstrovin, saj se zelenjava kombinira z dobesedno vsakim izdelkom.
Plodovi paprike se uporabljajo sveži ali toplotno obdelani. Pred pripravo papriko dobro operemo pod toplo vodo, potem pa poljubno razrežemo. V kombinaciji z drugimi izdelki sladka paprika v največji možni meri razkrije svoje okusne lastnosti in tako hrani hrano z dragocenimi vitamini, minerali in aminokislinami.
Prednost uživanja surove paprike
Paprika je zelo okusna, vendar ji s kuhanjem oziroma pečenjem njeno biološko vrednost tako rekoč zdesetkamo, zato jo je bolje uživati presno. Čim večkrat si jo privoščite kot dodatek solatam, hladnim ploščam, za garniranje predjedi in glavnih jedi. Seveda ne izgubi okusa, vendar postane manj uporabna - to je treba upoštevati, če želimo izkoristiti vse njene zdravilne lastnosti.
Raznolikost kulinaričnih priprav
Papriko lahko pripravljamo na mnogo načinov: polnjeno, na žaru, pretlačeno v omaki, pečeno ali dušeno. Uporablja se za kisanje, cvrtje, soljenje, konzerviranje. Ponudimo jo lahko k testeninam, mesu, ribam in drugi zelenjavi. Priprava omak, leča, juh, solat, pic, pit in testenin ni popolna brez paprike.
Klasične polnjene paprike navdušijo jedce ne glede na starost in v kuhinji pričarajo slastni vonj domačnosti. Posebej priljubljene so paprike, polnjene z rižem, ajdo, mesom ali drugimi žiti, iz katerih je izrezana sredina. Lahko pa jih napolnimo tudi z drugo zelenjavo ali sirom. Možnosti je nešteto.
Primeri priprave
- Polnjene paprike s tunino-zelenjavnim nadevom: Papriko razpolovimo in očistimo semen. Nadev pripravimo tako, da tuno po želji zmešamo z malo skute in žlico kisle smetane, da dobimo bolj mazav nadev. Temu nadevu lahko primešamo še koruzo, olive, sušene paradižnike ali na kocke narezan sir mocarelo. Obe polovički paprike nadevamo in dobimo okusno malico brez kuhanja ali pečenja.
- Omleta s papriko: Narežemo papriko, bučko in jajčevec, posebej pa stepamo jajca, malo popra in sol. V ponvi segrejemo malo oljčnega olja, dodamo narezano zelenjavo in pražimo približno 2 minuti. Dodamo še sesekljan peteršilj, sol, poper in stepena jajca ter ponev pokrijemo.
- Grška solata: Različne solate niso popolne brez paprike, saj poleg uporabnosti dodaja svetle barve in razpoloženje. Grška solata je v zadnjem času postala tako priljubljena, saj v kombinaciji s feta sirom nastane neverjeten duet okusov.
- Namaz iz pečene paprike: Papriko in česen spečemo v pečici ter ju olupimo. Mandlje popražimo do zlate barve in jih v mešalniku zmeljemo v pasto. Dodamo vse ostale sestavine ter začinimo, da dobimo okusen namaz.
Kako narediti preproste polnjene paprike | Enostaven obrok #onestopchop
Kontraindikacije in priporočen dnevni vnos
Kljub vsem prednostim in hranilni vrednosti ima rdeča sladka paprika tudi številne kontraindikacije, zato je pomembno upoštevati osebne zdravstvene okoliščine. Zdravniki ne priporočajo dodajanja tega izdelka v dnevno prehrano tistim, ki trpijo zaradi motenj srčnega ritma, vključno s koronarno boleznijo. Paprika namreč lahko znižuje krvni tlak, zato jo morajo osebe s hipotenzijo (nizkim krvnim tlakom) uporabljati previdno.
Zelenjava je strogo prepovedana v prisotnosti kroničnih bolezni jeter in ledvic. Prav tako se odsvetuje ljudem z razjedami dvanajstnika, želodca in gastritisom. Izogibati se ji je treba tudi v primeru duševnih motenj ali epilepsije. Seveda pa bo izdelek povzročil veliko škodo osebi s posamezno nestrpnostjo ali alergijo.
Zdravniki so izračunali, da je dovoljeno zaužiti približno 150-200 gramov paprike na dan. Redno uživanje zelenjave bo pomagalo zapolniti pomanjkanje hranilnih snovi, okrepiti imunski sistem, izboljšati splošno počutje in pomagati pri izgubi odvečnih kilogramov brez škode za zdravje, seveda ob upoštevanju morebitnih kontraindikacij.
tags: #podolgovata #rdeca #paprika #akcija