Paprika (Capsicum annuum L.) je kraljica toploljubnih rastlin, ki navdušuje s pestrimi oblikami in okusi. Čeprav velja za nekoliko zahtevno, je izredno hvaležna, če ji zagotovimo pravi čas, prostor in pozornost. Mnogo vrtičkarjev se sprašuje, zakaj njihove paprike po presajanju zastanejo ali zakaj hitro izgubijo prve cvetove. Za zdrave in sočne plodove v domačem okolju se je potrebno potruditi, vendar je bogatost paprike v obsežni množici različnih oblik plodov, ki jih lahko pridelamo, vredna truda.
Zakaj gojiti papriko doma?
Paprika spada med najbolj priljubljene vrtne pridelke. Poleg tega, da je izjemno zdrava zelenjava z veliko koristnih snovi, med njimi tudi več vitamina C kot limone ali pomaranče, je tudi vsestranska. Zaradi nizke kalorične vrednosti je primerna tudi za tiste, ki pazijo na prehrano. Paprika je odlična začimba pri skoraj vseh jedeh, izboljšuje okus smutijev in zelenjavnih sokov, na primer manj okusnim solatam, rdeči pesi ali blitvi. V kuhinji je nepogrešljiva, saj s svojo živahno rdečo, oranžno ali rumeno barvo poveča vizualno privlačnost jedi in jih naredi bolj okusne. Njen blag in rahlo sladek okus dopolnjuje široko paleto receptov, ne da bi preglasil druge okuse.
Raznolikost paprik: sorte in okusi
Svet paprike je zelo pisan in zanimiv, saj obstaja ogromno različnih sort in hibridov. Po okusu paprike delimo na ostre, pol-ostre in sladke sorte. Pri nas so seveda bolj priljubljene sladke sorte, katerim se je v zadnjih letih pridružil tudi pekoči čili. Barvni spekter plodov je zelo različen, saj zorenje spremljajo barvne nianse, ki se spreminjajo od zelene do rdeče, rumene ali oranžne.
Po okusu in barvi
Zelena paprika, čeprav še ni fiziološko zrela, je že uporabna v kuhinji, vendar je manj sladka, tanjša in malce težje prebavljiva kot rdeča paprika. Tudi paprike ostalih barv (rumene, oranžne itd.) pri zorenju svojih plodov spreminjajo barvne nianse in na začetku nikoli niso tako sladke kot pri dokončni zrelosti. Med posameznimi oblikami in barvami je seveda še veliko različnih sort. Hibridi dajejo obilnejši pridelek navadno kakovostnejših plodov.
Tipi paprike
Paprike se ponašajo z različnimi oblikami in velikostmi, ki določajo njihovo uporabo v kuhinji.
Rog paprike
Paprika rog ima koničaste, po navadi precej velike plodove, ki se uporabljajo predvsem za pečenje. Plodovi so najpogosteje zeleni, pozneje pa se ta barva spremeni v rdečo, ko je primerna za pečenje in pripravo ajvarja. Zelena paprika je prav tako odlična v svežih solatah. Obstajajo tudi sorte s svetleje zelenimi ali celo rumenimi plodovi. Med znanimi sortami sta 'Kurtovska kapija', ki je odlična, zelo mesnata, a pozna sorta, in 'Sivrije', ki je zgodnejša, a manj mesnata in ima sprva svetlo zelene, skoraj rumene plodove.
Paradižnikova paprika
Rastline paradižnikove paprike so najmanjše, plodovi pa so zelo mesnati in okrogli. V tehnološki zrelosti so lahko rumeni, zeleni ali vmesne barve. Ko seme v plodovih dozori, se najpogosteje obarvajo rdeče, lahko pa tudi oranžno ali intenzivno rumeno. Njihova odlika je, da so vedno bolj mesnati, tudi ob površnem zalivanju, in da imajo najmanj težav s pomanjkanjem kalcija. Sorta 'Botinska rumena' ima sprva rumene, pozneje pa rdeče plodove.
Blok paprika (babura)
Blok paprika ali babura ima kvadrataste plodove številnih različnih barv, od bledo in intenzivno rumene do oranžne, svetlo in temno zelene, poznamo pa celo sorte s pisanimi plodovi. Vsi plodovi barvo spremenijo, ko seme dozori. Barva v fiziološki zrelosti je spet lahko rdeča, oranžna ali rumena. Med temi sortami in hibridi je največ, najstarejša sorta pa je 'Šorokšari' s svetlo rumenimi plodovi. Njena novejša, izboljšana različica je 'Alpina', ki je nekoliko bolj rodna in mesnata. Temno zelena 'Kalifornijsko čudo' ali 'California Wonder' je poznejša sorta. Temno zelene sorte so v svetu bolj priljubljene, saj je njihov okus za solate boljši in primernejši, vendar kuhane pogrenijo, zato niso primerne za polnjenje. V Sloveniji so najbolj priljubljene rumene babure, primerne za polnjene paprike.
"Snack" paprike
Novejše "snack" paprike so primerne predvsem za pridelavo v loncih in koritih na balkonih, saj so izredno polne in pisanih barv. So zelo okusne, njihova glavna prednost pa je, da imajo zelo malo semen.
Vzgoja sadik paprike za domače okolje
Paprika je toplotno zahtevna vrtnina, zato jo na prosto ne sadimo prehitro. Paprika je doma v zelo toplih krajih, zato morate poskrbeti, da se bo rastlina tako tudi počutila. Pri nas ni dovolj toplo, da bi papriko sejali neposredno v zemljo, zato je nujno vzgojiti sadike, ki jih kasneje presadite v lonce, rastlinjak ali na balkon. Za kakovostne sadike paprike je treba sejati pravočasno. Paprika potrebuje za dobro razvito sadiko od 85 do 90 dni. Dobro razvita sadika je rastlina z do 8 listi, visoka največ 18 cm. Manjše rastline se bolje in hitreje presajajo, zato nikoli ne presajamo prevelikih sadik.
Izbira semen in zgodnja setev
Kakovostno seme je osnova za dober pridelek. Če smo se odločili za ekološki način vrtnarjenja, izberimo tudi ekološko pridelano seme in si vzgojimo svoje sadike. Za paprike, ki bodo rasle v rastlinjakih ali v domačem okolju (lonci na okenski polici, balkon), lahko sejem že v začetku februarja, za gojitev na prostem pa konec februarja oziroma v začetku marca. Sredina marca je zadnji rok setve. Papriko običajno sejemo dober teden pred paradižnikom, saj imajo kot sadika daljšo rastno dobo. Uporabite visokokakovostno začetno mešanico semena, ki zagotavlja dobro drenažo. Pladnje oziroma lončke pokrijte s prozorno folijo.
Kalitev in nega kalčkov
Semena postavimo na toplo mesto, idealna temperatura za kalitev je 25 °C. Za enakomeren in hiter vznik je najbolj pomembno, da je temperatura ponoči in podnevi enaka. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v petih dneh, in takoj prestavimo na svetlo okensko polico, podloženo s stiroporjem, da preprečimo ohlajanje korenin. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturami med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 10 °C, kar mlade paprike še uspešno prenesejo. Gnojenje sadik v tej fazi ni potrebno. Če je dolgo časa oblačno vreme brez sonca, sadik nimamo v pretoplem prostoru, saj se rade pretegnejo - postanejo previsoke in imajo šibka stebla. Zato v rastlinjakih v tem primeru temperaturo celo malo znižamo, zmanjšamo pa tudi zalivanje.
Pikiranje sadik
Pikiranje je koristno in zaželeno. Takoj, ko se klična lista odpreta in vodoravno poravnata (v roku od 10 do 14 dni od setve), rastline prepikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo lepše rastline. Če so se rastline do sedaj "pretegnile", jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Prav tako pikiramo in pozneje presajamo na stalno mesto globlje, kakor je rastlina rastla do zdaj, vse do prvih kličnih oziroma pravih listov. Pikiranje spodbuja rast večjega števila stranskih korenin, s čimer so rastline manj občutljive na glivice in bolj zdrave.
Presajanje v večje sadilne enote
Paprike bodo v roku 30 do 40 dni prerastle srednjo sadilno enoto, zato jih presadimo v veliko sadilno enoto. Po približno 4 tednih lahko posamezne sadike presadite v večje lončke s premerom približno 10 cm. Lončke napolnite z zemljo za sejanje in pikiranje. Ta zemlja vsebuje le malo hranil in spodbuja rastline k tvorbi gostega in močnega koreninskega sistema. Sadike zalivamo redno vsak drugi dan, tako kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno.
Utrjevanje sadik pred selitvijo
Preden paprike sredi maja presadimo v končne lonce, v rastlinjak ali na balkon, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur. Temu rečemo utrjevanje sadik. Še posebej, če smo sadike vzgajali pod lučmi, smo pri izpostavljanju neposrednemu soncu previdni. Prvi dan jim morda namenimo delno senčen prostor in jih spremljamo, da se v prvi uri ne ožgejo, kar bi prepoznali po belih lisah. Kasneje jim namenimo največ 2 uri sončenja na dan in potem postopoma vsak dan več. Ob temperaturah pod 5 do 7 °C, sadike raje prestavimo čez noč na toplo. Po 70 do 80 dnevih rasti morajo biti sadike visoke 25 cm in če je rastlina imela res dobre pogoje, opazimo že tudi kak cvetni nastavek. Sadike pred popolnim prestavljanjem iz toplih prostorov zalijte s pripravki, ki vsebujejo morske alge, da se lažje prilagodijo in koreninski sistem hitreje poišče hranila.
Sajenje in optimalni pogoji za rast v loncih ali rastlinjaku
Čeprav je meseca aprila lahko lepo in toplo, se pogosto pojavi pozeba. Majhne rastline paprike so zelo občutljive na mraz in takšnega padca temperature ne bi preživele. Zato ne hitite s sajenjem paprike v končne posode na prosto. Počakajte, da mine nevarnost pozebe in posadite sadike po 15. maju. Če imate neogrevan rastlinjak, lahko vanj posadite rastline od konca aprila ali začetka maja. Paprika se najbolje počuti v rastlinjaku, čeprav marsikdo meni drugače. Paprika v primerjavi s paradižnikom zahteva še toplejšo zemljo in tudi toplejše dneve.
Izbira sadik in priprava tal
Pri sajenju paprike je pomembno izbrati sadike z dobro razvito, kompaktno koreninsko grudo. Dobro je, da so velike 15 do 20 cm in imajo bele korenine, kar kaže na njihovo vitalnost. Razvitih naj ima 5 do 7 listov in močno, ravno steblo. Paprika zahteva rodovitna tla, bogata s hranili. Pripravite zemljo tako, da ji pred sajenjem dodate organsko snov, kot je kompost ali dobro pregnili gnoj. Paprika ima raje rahlo kisla tla. Zelo pomembno in koristno je, da ob presajanju najprej zalijemo jamico in šele nato vanjo posadimo sadiko. Tako zagotovimo, da se koreninice na robu grude ne bodo izsušile prej, kot nam bo uspelo sadiko zaliti.
Temperatura in svetloba
Paprika je rastlina sonca in za dobro letino sta najpomembnejša dejavnika toplota in svetloba. Optimalna temperatura zraka mora biti vsaj 20 °C čez dan in ne pod 10 °C ponoči. Tla morajo biti ogreta na najmanj 15 °C, idealno pa med 18 °C in 22 °C. Če so tla prehladna, se rast korenin upočasni, kar vpliva na razvoj rastline. V domačem okolju (dnevna soba, rastlinjak) je treba zagotoviti čim več direktne sončne svetlobe. Paprika ne prenaša, da bi jo senčile višje rastline.
Prostor in razdalja
Za nizke sorte paprike za vzgojo zadostuje cvetlično korito, druge sorte paprik potrebujejo večje posode (okrog 10 litrov). Za gojenje v loncih priporočamo, da sadite po eno rastlino na lonec, saj paprika potrebuje veliko sonca in svetlobe, da se plodovi lepo razvijejo. Če rasteta dve rastlini skupaj, je lahko gneča prevelika. Pri sajenju v rastlinjak, naj bo med posameznimi sadikami približno 40 cm razdalje. Paprike namreč odlično rastejo posajene gosto skupaj, če so zagotovljeni vsi ostali pogoji. Na gredi širine 75 cm lahko rastejo v dveh vrstah, na širših gredah pa največ v treh vrstah v cikcak vzorcu. Pri gosti zasaditvi (senčenje tal) in dodani poletni zastirki je potreba po zalivanju manjša kot pri redko posajenih paprikah na golih tleh.
Nega paprike med rastjo
Paprika je velika potrošnica hranil, zato za svojo rast in razvoj potrebuje redno gnojenje in zadostno količino vode.
Nasveti za nego sadik paprike - poskrbite, da bodo mlade rastline paprike srečne - Pepper Geek
Zalivanje
Papriki vode ne sme zmanjkati, tudi ne za kratek čas, saj je zadostna količina vode za paprike res ključna. Paprika potrebuje redno in obilno namakanje, saj bodo plodovi bolj mesnati, večji in ne grenki. Poleti je potrebno papriko v loncih in rastlinjakih zalivati vsak dan. Pomanjkanje vode, tudi samo za kakšno uro na dan, povzroči neprijetne in moteče črne lise na dnu plodov. Te sicer niso strupene, zato tako plodove obrežemo in kljub temu zdrav del pojemo. Te lise so posledica pomanjkanja kalcija v plodovih, ne v zemlji, in nepravilne, neenakomerne preskrbe z vodo. Za ohranitev optimalno vlažnih tal je najboljše kapljično namakanje. Lahko si pomagamo tudi s plastičnimi steklenicami - odstranite ali preluknjajte zamašek, odrežite dno in plastenko z luknjicami preluknjajte še do polovice od zamaška navzdol. Nato jo zakopljite z zamaškom navzdol v zemljo tik ob vsaki rastlini paprike in napolnite z vodo. Če je zemlja zelo izsušena, boste morali to ponoviti, saj bo voda sprva kar iztekala iz plastenke. Ob taki "instalaciji" papriki vode čez dan ne bo zmanjkalo. Zastirka zmanjša izhlapevanje vode iz tal in zmanjša potrebo po zalivanju. Uporabimo lahko pokošeno travo, koprive in druge rastline ali slamo. Seveda pa se lahko odločite tudi za folijo ali, kar je priporočljivo, prekrivko iz ovčje volne. Če uporabite zastirko iz pokošene trave, zmanjšate tudi potrebe po hranilih.
Gnojenje in potreba po kalciju
Paprika ima velike zahteve po hranilih. Redno gnojenje z organskimi gnojili, kot je kompost, zagotavlja rastlinam potrebna hranila za rast. Redno dognojevanje z morskimi algami, ki so odlično dostopne v naravnem biostimulantu, poskrbi za krepitev rastlin in izboljša izkoristek hranil iz tal. Tekoča gnojila, ki vsebujejo naravne proteine, omogočajo hitro in zelo učinkovito delovanje. Proteini imajo pozitiven vpliv na številne procese v rastlinah, ker omogočajo hitro rast ali cvetenje ter obilen pridelek. Proteini so ključna hrana tistim rastlinam, ki jih sprejemajo enostavno in kadar koli, tudi med sušo. V vročem in suhem poletju od začetka razvoja plodov paprike začnemo z rednim dodajanjem gnojila, ki vsebuje kalcij, saj zaradi pomanjkanja kalcija gnijejo konice plodov. Kalcij dodajamo preko listov v rednih 7-10 dnevnih presledkih.
Opora in obrezovanje
Odstranjevanje prvih cvetov in zalistnikov
Težka, a potencialno bogato obrestovana odločitev je odstranitev prvega cveta in s tem tudi prvega plodu. Če tega ne storimo, rastlina vso svojo energijo usmeri v razvoj tega plodu, in je nato zmanjka za nadaljnjo rast. Zato odstranite prve cvetove, ki se razvijejo še v lončku ali tik po presajanju. Potrgajte prve cvetove tam, kjer se steblo cepi na 3-4 nove veje, saj se tam rade ukleščijo in jih je preveč, pa tudi jemljejo energijo. Odstranite tudi vse zalistnike pod temi novimi vejami. Kasneje trgajte zalistnike, tako da ohranjate 4-6 glavnih vej in približno toliko paprik na vsaki etaži. Spodbudite bolj grmasto rast in boljšo pridelavo sadja z rahlim obrezovanjem rastlin paprike. Odščipnite konice mladih poganjkov, ko dosežejo približno 15 cm dolžine. Pri papriki lahko obtrgujemo zalistnike in jo vzgajamo v en vrh. To je praksa pri profesionalni vzgoji v rastlinjaku (in primernih sortah), da paprika raste predvsem v višino. Na manjših vrtovih, v loncih ali v domačem rastlinjaku tega običajno ne počnemo.
Potreba po opori
Paprika v rastlinjaku ali v večjih loncih potrebuje oporo, še posebej od junija dalje. Ko rastline rastejo in obrodijo sadje, lahko teža paprike povzroči, da se veje upognejo ali zlomijo. Posamezna opora za vsako papriko posebej zahteva veliko dela. V praksi se najbolje obnese vodoravno napeta mreža za grah, in sicer v treh nivojih. Tako se rastline prepletejo in dajejo oporo ena drugi brez potrebe po opori za vsako rastlino posebej. Zaradi opore iz vodoravne mreže tudi ni potrebno privezovanje, saj se z vsemi vejicami sama preplete med mrežo. Močan veter ali nevihte ne bodo polegli niti ene same rastline.
Bolezni in škodljivci v domačem okolju
Zdrava rastlina se lažje ubrani napadov. Zato ne čakajte na težave - okrepite odpornost rastlin z naravnimi pripravki že vnaprej. Paprika je občutljiva - ne le na mraz in presajanje, temveč tudi na neželene goste. Redno pregledujte rastline paprike glede znakov škodljivcev ali bolezni.
Pogosti škodljivci
- Listne uši in pajkove pršice: Majhne, komaj vidne živalice, ki se pogosto pojavijo v suhem in toplem vremenu. Majhne, mehke žuželke sesajo rastlinske sokove in se rade skrivajo na spodnji strani listov ter v vršičkih. Za obvladovanje populacij škodljivcev uporabite organske metode zatiranja škodljivcev, kot je neemovo olje, insekticidno milo ali uporaba močila Anti insekt, ki deluje kontaktno in jih spira iz listnih površin.
- Hroščki smrdljivci: V zadnjih letih nam vedno več preglavic povzročajo tudi hroščki smrdljivci, kot je marmorirana smrdljivka, prinešena iz Azije. Na zelenjavi povzročajo škodo s sesanjem rastlinskega soka iz listov in plodov. Na plodovih paprike povzročajo veliko škodo, predvsem v drugem delu vegetacije. Smrdljivko motijo nekateri vonji, npr. sivka, limonska trava in timijan. Dokler ni nadležen škodljivec preveč namnožen, si lahko pomagamo s pobiranjem. Pozorni moramo biti tudi na skupke belih jajčec na spodnji strani listov. Lahko si pomagamo tudi s prekrivanjem zelenjave s protiinsektnimi mrežami. Za večje pridelovalce zelenjave so na voljo tudi predatorji, ki uničujejo jajčeca marmorirane smrdljivke.
- Gosenice metuljev sovk: Največjo škodo na plodovih povzročijo gosenice metuljev sovk, ki letajo od konca maja do oktobra (v rastlinjakih kot buba prezimijo, na prostem ne). Njihovo prisotnost opazimo po majhni luknjici v bližini plodovega peclja, ko plod prerežemo, pa okoli semen paprike najdemo gosenico. Mehanska poškodba (luknja) je tudi prostor, v katero ob dežju teče voda, ki vodi v gnitje plodov.
- Koreninski škodljivci: Korenine mladih sadik rad pohrusta bramor in včasih tudi voluhar.
Bolezni
- Bela mušica: Bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C. Odrasle bele mušice imajo snežno bel videz. Jajčeca so ovalna, sprva rumena, v dveh dneh pa postanejo črna.
- Siva plesen: Siva plesen se pojavlja na odmrlih in poškodovanih delih rastlin v vlažnem vremenu. Napadena rastlinska tkiva postanejo najprej sveto rjava, nato pa se na njih razvije mišje siva prevleka iz trosišč. Siva plesen se lahko pojavi na listih, steblih, cvetovih in plodovih rastlin. Preventivno škropljenje rastlin z naravnimi pripravki, ki delujejo na osnovi njivske preslice, debeli celično steno rastline in zmanjša možnost okužbe.
- Gnitje plodov in neoploditev cvetov: Plodovi lahko zaradi vremenskih nihanj začnejo gniti ali pa se cvetovi ne oplodijo. Plesni niso problematične, kot recimo pri paradižniku.
Pobiranje pridelka in prezimovanje
Obiranje paprike
Paprike pobiramo od junija do oktobra, ob toplejši jeseni pa tudi še novembra. Prve zelene paprike iz rastlinjaka bodo za obiranje primerne že konec junija. Popolnoma bodo dozorele čez 2 do 3 tedne. Paprike na prostem in v loncih ponavadi obiramo od julija do septembra (odvisno od vremena). Pri pobiranju plodove režemo s škarjami ali nožem, saj tako ne zatrgamo stebla. Plodove obiramo, ko spremenijo okus in so nekoliko bolj sladki. Ste posadili sadike rdeče paprike, rastejo pa zelene? To je normalno, saj so zelene v resnici še nedozorele rdeče paprike. Potrebno je počakati nekaj tednov, da plodovi dozorijo in se obarvajo rdeče.
Prezimovanje paprike
Paprika je v svoji domovini trajnica, vendar pri nas zime na prostem ne preživi, četudi jo zaščitite. Lahko pa jo prezimite v ogrevanem rastlinjaku, zimskem vrtu ali v toplem in zelo svetlem prostoru, kot je dnevna soba. To omogoča, da rastlina preživi zimo in obrodi tudi naslednje leto.