Paprika (Capsicum annuum) je toplotno zahtevna vrtnina iz družine razhudnikovk, ki je zaradi svoje vsestranskosti in hranilne vrednosti postala nepogrešljiv del evropske in slovenske prehrane. Za uspešno pridelavo je ključno razumevanje njenih potreb po toploti, svetlobi in vlagi.
Vzgoja sadik paprike
Papriko vzgajamo iz sadik, saj ima daljšo rastno dobo kot denimo paradižnik. Za rastlinjake sejemo že v začetku februarja, za prosto gojenje pa proti koncu februarja.
- Setev: Semena sejemo na gosto v vlažen substrat in jih pokrijemo s 0,5 cm suhega substrata. Idealna temperatura za kalitev je 25 °C.
- Pikiranje: Ko se klična lista vodoravno poravnata (10-14 dni po setvi), rastline prepikiramo v posamezne enote. Če so se sadike pretegnile, jih posadimo globlje, vse do kličnih listov.
- Nega: Sadike potrebujejo svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C. Nočne temperature lahko padejo do 10 °C. Zalivamo vsak drugi dan.
- Utrjevanje: Pred presajanjem na prosto (sredi maja) sadike vsaj 4 dni utrjujemo. Postopoma jih navajamo na zunanje temperature in neposredno sonce, da preprečimo ožige.
Sajenje na gredo
Paprika je na nizke temperature bolj občutljiva kot paradižnik, zato jo na prosto sadimo teden ali dva kasneje. Optimalen čas je sredina maja.
Razmiki in pogoji
- Med posameznimi sadikami naj bo 40 cm razdalje.
- Na gredi širine 75 cm rastejo v dveh vrstah, na širših gredah v cikcak vzorcu.
- Tla naj bodo rodovitna, bogata s humusom in rahlo kisla.
Oskrba med rastjo
Za bujno rast in kakovostne plodove je potrebna redna oskrba skozi celo sezono.
- Zalivanje: Paprika potrebuje veliko vode, zlasti v fazi cvetenja in razvoja plodov. Najboljše je kapljično namakanje.
- Opora: Od junija dalje je opora nujna. Najboljša praksa je vodoravno napeta mreža za grah v treh nivojih, skozi katero se rastline prepletejo, kar zagotavlja stabilnost tudi ob močnem vetru.
- Gnojenje: Rastlina ima velike zahteve po hranilih. V začetku poudarimo fosfor, v fazi zorenja pa kalij in kalcij.
Varstvo pred boleznimi in škodljivci
Največjo škodo na plodovih povzročijo gosenice metuljev sovk, ki povzročajo gnitje plodov skozi mehanske poškodbe. Korenine mladih sadik lahko ogrožata bramor in voluhar. Pri preprečevanju gnitja konic plodov je ključno pravilno namakanje, prezračevanje in senčenje, saj pomanjkanje kalcija nastane zaradi motenj v transpiraciji pri visokih temperaturah.
Zorenje in barvna paleta
Pogosta zmota je, da so zelene paprike druga sorta. V resnici gre za nedozorele plodove. Proces zorenja poteka v več fazah:
- Tehnološka zrelost: Plod je formiran, a še ne zori.
- Začetek zorenja: Plod spreminja barvo in postaja slajši.
- Fiziološka zrelost: Plod je popolnoma zrel in obarvan (rdeča, oranžna, rumena).
Zelene paprike so manj sladke in težje prebavljive, medtem ko zrele rdeče paprike vsebujejo največ antioksidantov, vitamina C, E in A.
Sorta Tomelloso F1
Za profesionalno in domačo pridelavo je odlična izbira hibrid Tomelloso F1. Gre za sorto z močnim koreninskim sistemom, ki tvori velike, pravilno oblikovane plodove (250-300 g) temno rdeče barve. Odlikuje jo odpornost na manj ugodne razmere in dobra skladiščna sposobnost.