Vzgoja lastnih sadik paradižnika iz semen je izjemno nagrajujoča, saj zagotavlja kakovostne rastline iz izbranih sort. Eden ključnih korakov v tem procesu je pikiranje ali razsajevanje mladih sadik, ki je pomembno za njihov optimalni razvoj.
Kaj je Pikiranje in Zakaj je Pomembno?
Namen pikiranja je malim sadikam zagotoviti dovolj veliko prostora, svetlobe in hranil, da bodo zrasle velike in močne pred presaditvijo na prosto. Ker semena za kalitev v prvi fazi posadimo na gosto v večjo sadilno posodo, rastline kasneje razsadimo vsako v svoj lonček. Pikiranje za rastline pomeni stres, ki povzroči začasni zastoj rasti, skrajšanje in debelenje stebla ter večjo dovzetnost za bolezni. Kljub temu splošno velja, da rastline ob presajanju doživijo majhen šok, a kasneje bolje rastejo. Ob samem delu mlade rastline prejmejo tudi našo energijo in pozornost, kar pozitivno vpliva na samo rastlino. Namen pikiranja je pridelava kvalitetnih sadik zelenjave.
Kdaj je Pravi Čas za Pikiranje?
S pikiranjem začnemo, ko se klična lista postavita v vodoravni položaj in rastlina še nima razvitih prvih pravih listov. Plodovke, kot so paprike in paradižniki, pikiramo v času pojava prvega pravega lista. Načeloma rastline pikiramo samo enkrat.
Priprava na Pikiranje: Substrat, Lončki in Temperatura
Izbira in Priprava Substrata
Izbira kvalitetnega substrata je ključna pri vzgoji lastnih sadik. Za pikiranje je priporočljiva zemlja za seme ali zelišča, kot je denimo BIO Frux zemlja za zelišča, setev in pikiranje ali COMPO SANA zemlja za setev in zelišča. Zemlja, ki jo uporabimo za pikiranje, naj bo nekoliko bolj skopa s hranili, saj se na ta način spodbuja rast in razvoj korenin. Dobro razvejan koreninski sistem je nujen, da rastline nato dobijo dovolj hranil. Ta izrazita koreninska gruda se kasneje izplača in ohranja vitalnost odraslih paradižnikov. Za kakovosten substrat so priporočljivi s hranili polni in vlago zadržujoči substrati, kot sta Biobrazdina prst in Vermikompost.
Substrat ne sme vsebovati zračnih mehurčkov in mora biti čvrst. Zato ga vedno stisnite ob dno lončka z dvema prstoma in hkrati naredite še luknjo za rastlino.
Temperaturna Priprava Substrata in Vode
Nikoli ne pikiramo rastlin v mrzel substrat! Substrat za presajanje ali kompost, ki je vzet iz kleti, je pogosto občutno prehladen. Priporočamo, da imate vrečko s substratom vedno shranjeno na toplem mestu (npr. kurilnica, predprostor). Lahko pa prej lončke napolnite s substratom in jih postavite v ogrevan prostor nekaj ur pred pikiranjem, recimo nad radiator, kar bo pospešilo ogrevanje. Z mlačno vodo ohranjamo toplo temperaturo substrata. Zalijemo pred pikiranjem, ko je substrat že v lončkih, da nam na sveže prepikiranih rastlin vodni curek ne uniči in prestavi.
Poleg substrata in vode ne smemo pozabiti na temperaturo zraka. Če pikiramo rastline eno uro ali celo več (kar se zgodi pri paradižniku, jajčevcih in papriki), jim mrzla zunanja temperatura škoduje.
Velikost Lončkov
Velikost lončka je odvisna od kvalitete substrata. Če uporabljamo s hranili bogat substrat, so lahko lončki manjši. Prav tako je velikost odvisna od tega, koliko časa bo rastlina v njem. Za pikiranje so primerni majhni lončki, ki imajo premer dobrih deset centimetrov.
Tehnika Pikiranja Paradižnikov
Za pikiranje potrebujemo tanjšo paličico. Lončke napolnimo z zemljo in z vbodno palico izvrtamo nekaj centimetrov globoko luknjo - dovolj globoko, da se sadike popolnoma prilegajo. Pred pikiranjem poskrbite za zmerno vlažnost zemlje, zaradi katere bo korenina sadike ostala obdana z zemljo, kar preprečuje poškodbe koreninskega dela.
Globoko Sajenje
Ko pikiramo sadike paradižnika, jih posadimo bistveno globlje kot prej - idealno do točke, kjer se začnejo klični listi. Paradižnik namreč korenine lahko razvije tudi iz stebla, in če ga posadimo globlje, bo odpornejši na sušo. Tako ostanejo sadike trdne in na steblu tvorijo tudi obilo korenin.
Pravilno Ravnanje z Rastlinami
Rastline ob prestavljanju prijemamo za zeleni del, saj so korenine nežne in se hitro poškodujejo.
Rastline, ki ne Prenesejo Pikiranja
Pomembno je vedeti, da vseh rastlin ne pikiramo, saj presajanja ne prenašajo dobro. Za vzgojo sadik teh rastlin sejemo semena takoj v končne (velike) lončke, iz katerih bodo direktno presajene na vrt. To velja za buče, bučke, kumare, melone, lubenice, bob, grah in koruzo (če vzgajamo iz sadik).
Nega po Pikiranju za Optimalno Rast
Začetna Postavitev in Zalivanje
Lončke s sveže razsajenimi paradižniki postavimo na svetel prostor v zaprtih prostorih ali v rastlinjaku, vendar ne neposredno na sonce. Šele ko rastline zrastejo in lahko absorbirajo dovolj vode, se lahko vrnejo na sonce. Prst v loncu naj bo vlažna, vendar ne mokra. Za zalivanje lahko uporabimo tudi pršilko, kot je Pršilka na pritisk Stocker.
Zmanjšanje Stresa in Spodbujanje Korenin
Pikiranje za rastline pomeni stres. Zato v tej fazi nujno orosimo in zalijemo rastline z vodno mešanico organskih pripravkov brez karence, kot sta KELP TONIC in BIO ZEL. S tem rastlinam zagotovimo optimalen razvoj koreninskega sistema, zmanjšanje stresa in hitrejše prijemanje z novo podlago. Sadike bodo na začetku rasti manjše in bolj čokate z močno razvitim koreninskim sistemom. Vendar to hitro nadoknadijo, saj prisotnost mikrohranil in aminokislin v KELP tonicu povečuje odpornost rastlin na bolezni, škodljivce in vremenske šoke.
Celostna Oskrba Paradižnika skozi Rastno Dobo
Gnojenje in Oskrba s Kalcijem
Ob presajanju v sadilno jamico na vrtu ali v rastlinjaku lahko vmešamo čajno žličko 100% organskega gnojila brez karence NEEM CAKE.
Pomanjkanje kalcija se pogosto prepozna na zelenih plodovih tik pred zorenjem, ko se pojavi črna lisa na muhi plodu, kar prepreči zorenje in povzroči propadanje. Za preprečevanje takšnega pojava in propadanja plodov je ključno foliarno dodajanje kalcija. V ta namen lahko uporabimo specialna kalcijeva gnojila ali domače pripravke, kot so namočene luščine jajc v vodi ali raztopino polnomastnega mleka in vode (1:1). Nanašanje je treba pričeti dovolj zgodaj, še preden se znaki pomanjkanja kalcija pojavijo. Ko se v prvem grozdu pojavijo prvi plodovi, začnemo z dodajanjem kalcija; naslednjič ga dodajamo ob nadaljnji rasti plodov in tretjič v času prvega obarvanja in spremembe barve plodov v značilno rdečo barvo.
Ker je kalcij v paradižnikovi rastlini slabo mobilen in se iz starejših listov v mlajše ne prestavlja, je v intenzivnejši pridelavi, na primer v rastlinjakih, zelo priporočljivo dognojevanje ponavljati tudi kasneje, saj je potreben tudi za vse nadaljnje plodove. Tudi zato je treba spodnje, fiziološko stare liste porezati in jih tako odstraniti iz rastline ter s tem omogočiti premikanje (migracijo) kalcija v nove, mlade liste in seveda v plodove. Vendar ne pretiravajte z odstranjevanjem spodnjih listov; držite se pravila, da na rastlini porežemo liste od spodaj navzgor, a samo do prvega oziroma do dozorevajočega grozda plodov.
Obrezovanje in Odstranjevanje Zalistnikov
Pri navijanju in napeljevanju stebla ob oporo opravimo tudi odstranjevanje zalistnikov. Stremimo k enemu glavnemu steblu, saj je tako rastlina optimalno zračna in osvetljena, plodovi pa optimalno dozorevajo. Da ohranimo eno glavno steblo, moramo redno odstranjevati zalistnike, ki izraščajo iz pazduh listov. Mlade poganjke, ki so še precej mehki, lahko enostavno odstranite z nohti. Če so poganjki malce starejši in trši, je uporaba ostrega noža dobra ideja, da ne bi po nepotrebnem poškodovali sadike. Odstranjujemo jih v suhem vremenu, najbolje zjutraj oziroma dopoldan, pri tem pa smo zelo previdni, da z odstranjevanjem ne poškodujemo stebla ali listov. Na koncu avgusta obrežemo vrh paradižnika in stranske poganjke, nad zadnjim cvetnim koškom pa pustimo rasti en list. Takšno obrezovanje sadežem, ki so že zrasli, pomaga, da nadaljujejo z zorenjem do prve zmrzali.
Obrežite VSE svoje paradižnike takole ZDAJ!
Redno odstranjevanje listov s paradižnikovih rastlin je priporočljivo iz dveh razlogov: prvič, ker se na spodnjih listih najhitreje razvijejo plesni, drugič pa, ker s tem rastlino prepričamo, da energijo usmeri v plodove. Odstranjevanje spodnjih listov začnemo, ko je rastlina visoka okoli 10 cm, in odstranimo vse liste pri tleh. Ti so namreč zaradi vlage in sence zelo izpostavljeni gnitju, poleg tega pa nanje lahko pridejo tudi bolezni in škodljivci iz tal. Pri odstranjevanju preostalih listov se učimo iz izkušenj: priporočljivo jih je odstranjevati, da bomo s tem plodove izpostavili soncu, po drugi strani pa rastlina liste nujno potrebuje za fotosintezo, zato pri obtrgovanju ne bodimo preveč radikalni.
Zalivanje in Namakanje
Sonce, voda in opora so tri stvari, ki jih paradižnik potrebuje za bujno rast. Paradižnike predvsem med cvetenjem zalivajmo obilno, vedno pa zgodaj zjutraj in pri tem nikoli ne močimo rastlin. Zalivanje (ali tudi poletna nevihta) sredi vročega dne namreč povzroči temperaturni šok, zaradi katerega plodovi radi popokajo. Ko temperature postanejo res visoke, zemljo pod rastlinami zastiramo s slamo, da v njej zadržimo vodo.
V pridelavi paradižnika v rastlinjakih je priporočljivo kapljično namakanje. Potrebujemo posebne cevi, opremljene s kapljači, skozi katere voda enakomerno in počasi kaplja. Pri namakanju paradižnika velja, da je bolje večkratno dnevno dodajanje vode v manjših količinah (20 do 25 l/m² v enkratnem obroku), saj rastline večjih količin dodane vode niso sposobne porabiti, kar lahko izpira hranila v globlje plasti tal. Tudi ko paradižnik zalivamo z vedrom, v okolico korenin ali jarke med rastlinami zlijemo le eno vedro (npr. 10 do 15 l vode) in ne več naenkrat, saj bomo s tem povzročili erozijo (odnašanje) rodovitnega sloja tal in izpiranje hranil.
Zaščita pred Boleznimi in Škodljivci
Pojav črnih lis na paradižniku ali papriki ponavadi ne pomeni nič dobrega in kaže na napad paradižnikove/krompirjeve plesni. Na okuženih rastlinah se pojavijo lišaji, ki se hitro širijo. Okuženi listi in plodovi porumenijo, počrnijo, se posušijo in odpadejo. V kolikor pravočasno ne ukrepamo, bolezni zmanjšajo pridelek tudi za več kot 70%. Če boste na gredo s paradižniki ali okoli nje nasadili okrasno enoletnico tagetes (žametnico), bo ta paradižnik obvarovala pred belo mušico.
Urejanje Rastlinjaka: Senčenje in Zračenje
V zelo vročih dneh, ko se temperature na prostem približajo 40 °C, v rastlinjakih pa se lahko dvignejo tudi do 55 °C ali več, je nujno senčenje s pomočjo senčilnih mrež, ki jih povlečemo čez rastlinjake. S takšnimi mrežami, kot so posebne senčilne in bolj goste mreže ali protitočna mreža, lahko temperaturo znižate za skoraj 10 °C. Spremljevalni ukrep za znižanje temperature in višje zračne vlage v rastlinjaku je zračenje. Poleti imamo tako odprte vse možne bočne in čelne odprtine, da ustvarjamo kroženje zraka, kar znižuje tudi zračno vlago, ki bi lahko bila vzrok za pojav glivičnih bolezni. Zato naj rastlinjaki v toplih in vročih poletjih ostajajo odprti tudi ponoči.
tags: #oskrba #prepikiranih #paradiznikov