Prekmurje postaja pomembno središče za razvoj inovativnih in trajnostnih pristopov k pridelavi hrane, ki združujejo spoštovanje tradicije z modernimi tehnologijami. Projekti, ki se razvijajo v regiji, ne le povečujejo samooskrbo z zelenjavo in drugimi pridelki, temveč tudi oživljajo kmetijstvo in prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. S poudarkom na ekoloških načelih, novodobnih sistemih, kot je akvaponika, in visokotehnoloških rešitvah, regija utira pot naprednemu in odgovornemu kmetovanju.
Akvaponika: Sinergija ribogojstva in rastlinjarstva
Akvaponika je trajnosten način pridelave hrane v rastlinjaku, ki združuje ribogojstvo in pridelavo zelenjave. V krožnem sistemu ribe z iztrebki in ostanki hrane proizvedejo amoniak, ki je strupen in ga je treba odstraniti iz bazena. Bakterije ta amoniak pretvorijo v nitrate, ki služijo kot naravno hranilo za rastline. Rastline nitrate porabijo, vodo pa prečistijo, tako da se v krožnem sistemu vrne v bazen z ribami. Pri akvaponiki v sožitju gojijo ribe (npr. Koi krapi) in zelenjavo ter tudi sadje, predvsem jagodičevje, brez uporabe zemlje, gnojil, pesticidov in kemikalij. Potrebna gnojila za zelenjavo zagotavljajo ribe s svojimi iztrebki.
S projektom, katerega pobudnik je Jožef Meh, ki si je izkušnje z akvaponiko nabiral v tujini, želijo širiti model akvaponske pridelave hrane v Sloveniji. Meh je prepričan, da je glede na klimatske razmere, prekomerno uporabo pesticidov in uvoz iz drugih držav akvaponika ena od rešitev za boljšo samooskrbo in zdravo prehranjevanje z ribami in zelenjavo.
Uporabljajo vertikalno stolpno tehniko pridelave z unikatnim sistemom »medialess«. Najnovejšo opremo za vertikalno vzgojo rastlin so dobili iz Malezije, in sicer se trenutno še čaka na dobavo. Zmogljivost rastlinjaka s površino 120 kvadratnih metrov je pridelava okoli 9000 kosov listnate zelenjave na mesec in okoli pet ton rib na leto. Osredotočajo se na pridelavo solate pa tudi nekaterih drugih vrtnin. Akvaponični stolpi omogočajo vzgojo vrtnin v višino, kar precej poveča produktivnost na manjši površini. Rastline v takšnem rastlinjaku ne rastejo v prsti, temveč v vodi, kar zmanjša prisotnost škodljivcev in potrebo po pesticidih.
Akvaponski vrt lahko stoji na dvorišču, sredi mesta ali celo v praznih poslovnih prostorih, saj je primeren tudi za dobro obiskane mestne lokacije, propadajoča parkirišča ali prazne neizkoriščene prostore med stanovanjskimi stavbami. Model je mogoče postaviti kot energetsko neodvisen objekt, voda v sistemu neprestano kroži, vodo, ki izpuhti ali jo porabi zelenjava, pa nadomestijo z deževnico.
Akvaponika je precej razširjena v Ameriki in Avstraliji, medtem ko v Evropo šele prihaja. Meh je prepričan, da bodo z modelom v Banuti in drugimi podobnimi utrli pot razširitvi uporabe tovrstnih sistemov. Pridelkov in rib trenutno še ne prodajajo, temveč jih podarijo lokalnim šolam in vrtcem. Akvaponsko pridelavo so predstavili tudi dijakom Dvojezične srednje šole Lendava, ki na kmetiji opravljajo prakso, in Biotehniške šole Rakičan, ki sistem spoznavajo v sklopu učnega procesa.
Prekmurska Vzorčna Kmetija: Ekologija in tradicija
Prekmurska Vzorčna Kmetija je prva vzorčna kmetija te vrste v Sloveniji in je pomemben projekt Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Kmetija se na tem mestu nahaja že dalj časa, v zadnjih letih pa je bila preoblikovana v nov namen. Glavni namen je oživiti kmetijstvo na območju, kjer število kmetij upada zaradi staranja prebivalstva in pomanjkanja podjetniške pobude.
Kmetija deluje po načelih ekološkega kmetovanja, kar pomeni popolno odsotnost pesticidov, umetnih gnojil ter drugih škodljivih snovi. Poleg ekoloških pristopov prakticirajo tudi biodinamično kmetovanje, ki predstavlja še korak dlje v razumevanju naravnih procesov.
Pridelava rastlin in sadja
Na prekmurski vzorčni kmetiji, ki se razteza na 29 hektarjih, so vzpostavili nasada špargljev in jagodičevja. Na bližnji zeleni površini v velikosti pol hektara so zasadili šparglje različnih sort. Poleg akvaponskega rastlinjaka so vzpostavili tudi nasad jagodičevja. Nedavno so zasadili tudi vzorčni nasad sibirskih borovnic, ribeza, kosmulje in pet vrst malin. Nasad je še mlad, zato bo pridelek zagotavljal šele čez nekaj let.
Prekmurska Vzorčna Kmetija posveča posebno pozornost ohranjanju starih sort sadnega drevja, ki so neprecenljiva genetska in kulturna dediščina. Med priljubljenimi sortami na kmetiji je Beličnik, zgodnja sorta jabolk, cenjena zaradi svojega okusa, ter hruška Viljamovka, ki je primerna za sveže uživanje in predelavo v visokokakovostna žganja.
Živalstvo in biotska raznovrstnost
Na travnikih Prekmurske Vzorčne Kmetije so doma živali, ki prispevajo k ohranitvi biotske raznovrstnosti in so del madžarsko-slovenske kmetijske dediščine. Redijo osle, konje, krškopoljske prašiče, mangalice in sivo govedo.
- Krškopoljski prašiči, edina avtohtona slovenska pasma prašičev, uživajo na kmetiji v veliki ogradi. Zaradi odpornosti in prilagodljivosti so idealni za ekološko kmetovanje, njihovo visokokakovostno meso je pomemben del slovenske kulinarične tradicije.
- Na kmetiji domuje tudi sivo podolsko govedo, ki izvira iz ukrajinske pokrajine Podolija.
- Poleg oslov so tu tudi elegantni Kisberi konji, ki izhajajo iz Madžarske. Gre za konje, ki so bili prvotno vzgojeni za kraljevo konjušnico in aristokracijo na Madžarskem.
Lokalna oskrba in razvoj
Eden glavnih ciljev Prekmurske Vzorčne Kmetije je vzpostavitev učinkovitih verig lokalne oskrbe s hrano. Lokalno pridelana hrana ima številne prednosti - je bolj sveža in hranljiva, ima manjši ogljikov odtis zaradi krajšega transporta in ohranja več vitaminov in mineralov.
Trenutno na kmetiji rekonstruirajo nekdanji hlev, ki ga bodo preuredili v hlev za konje, razmišljajo pa tudi o dozidavi prostorov za nastanitve.
Projekt GreenGardens: Visokotehnološki rastlinjaki za prihodnost
Partnerja projekta GreenGardens, Matej Bandelj in Gregor Počivavšek, sta na novinarski konferenci v Dobrovniku predstavila ambiciozen projekt postavitve steklenjakov med Dobrovnikom in Žitkovci. S tem visokotehnološkim in trajnostno naravnanim načinom pridelave bi lahko povečali samooskrbo z nekaterimi vrstami zelenjave za več deset odstotkov.
Na okoli petih hektarjih bodo pridelovali solato, preostale površine pa nameravajo ponuditi v najem zainteresiranim pridelovalcem, ki so že izkazali interes. Bandelj je ob tem izpostavil, da ne bo šlo za klasičen način pridelave solate. Pridelki bodo zaradi gojenja v kontroliranem okolju uspevali tudi izven naravne sezone rasti, zanje pa bodo zagotovljeni optimalni pogoji z vidika toplote, vlage, svetlobe in hranil.
Projekt je zasnovan tako, da bo omogočil maksimalno uporabo obnovljivih virov energije, ki jih lokacija ponuja. To bodo dosegli s souporabo geotermalne in sončne energije, stalnimi temperaturami nizke podtalnice ter rešitvami modernih in tehnološko izpopolnjenih steklenjakov.
Cona se bo razvijala v fazah. Celotna vrednost projekta je ocenjena na okrog 80 milijonov evrov in prinaša tudi 100 do 150 novih delovnih mest. Prva proizvodnja bi lahko stekla že konec leta 2025 oziroma v začetku leta 2026.
Občini Dobrovnik projekt prinaša številne prednosti, vključno z novimi delovnimi mesti. Župan Marjan Kardinar je poudaril, da si dvojezična, obmejna in ena najmanjših občin v Sloveniji kljub vsem dogodkom doma in v svetu počasi, a vztrajno utira pot samostojnega razvoja.
Prekmurje: Regija trajnostnih pridelovalnih rešitev
Prekmurje s svojimi inovativnimi projekti, kot so akvaponika, Prekmurska Vzorčna Kmetija in visokotehnološki rastlinjaki GreenGardens, predstavlja vizijo prihodnosti kmetijstva v regiji. Ti projekti združujejo spoštovanje tradicije z modernimi pristopi, pri čemer je skupni cilj oživiti kmetijstvo na območju, kjer število kmetij upada zaradi staranja prebivalstva in pomanjkanja podjetniške pobude. S poudarkom na trajnosti, samooskrbi in izobraževanju se Prekmurje uveljavlja kot vodilna regija na področju inovativne pridelave hrane in razvoja.
tags: #najpopularnija #rastlina #ali #zelenjava #v #prekmurju