Čeprav se imena Moravška Mara drži že zadnjih nekaj desetletij, je Mara Vilar, ki je leta 2015 s svojimi ljudskimi pevkami navduševala v oddaji "Slovenija ima talent", postala znana širši Sloveniji. Njena šegavost, pozitivna energija in dobrodušnost so prevzele mnoge. Danes, kot izjemno bistra in živahna 87-letnica, ostaja zvesta sebi - preprosta in polna življenjskih modrosti, ki jih pripoveduje z zanosom in žarom v očeh.
Zgodnje življenje in globoka vez z glasbo
Mara, rojena v Moravčah pod Limbarsko goro, se je po drugi svetovni vojni, pri sedemnajstih letih, preselila v takrat precej bolj razvite Domžale, kjer živi že skoraj sedem desetletij. Njena ljubezen do glasbe se je začela že v zgodnjem otroštvu, zanjo pa jo je navdušil njen oče Aleš Capuder, ki je bil v Moravčah kar 50 let organist.
Oče ni bil le organist, temveč tudi velik kulturni delavec, ki je poleg igranja v cerkvi poučeval glasbo, vodil zbor, bil sadjar, knjigovez in se boril na soški fronti. Bil je napreden človek, ki je veliko pomagal ljudem in jih spodbujal k naprednejšemu življenju. Tudi on je bil zelo razgledan, ustanovil je dramsko sekcijo in zbor, bil lovec ter mrliški oglednik. Mara je spomine na svojega očeta opisala z veseljem in dodala, da je bila glasbeno usmerjena pravzaprav vsa njena družina. Kot prva med osmimi otroki se je v glasbenem smislu najbolj povezala z bratom, ki je sledil očetovim stopinjam in tudi sam 22 let deloval kot organist.
"Pri nas doma smo imeli v dnevni sobi velikokrat pevske vaje. Spomnim se, kako sem sedela na bregu in pela pesmi, vse od ljudskih, cerkvenih, otroških, pa tudi nemških in partizanskih," opisuje Mara svoje otroštvo. Spominja se, kako se je pod odejo učila partizanskih pesmi, mama pa ji je govorila, naj bo tiho, ker jo bodo slišali Nemci, a je Mara odgovorila, da je tako ali tako ne bodo razumeli. Kljub temu, da je odraščala med drugo svetovno vojno in razmere niso bile rožnate, se je v njihovi hiši vedno prepevalo. "Težka leta, vendar navsezadnje sem imela lepo mladost."
Trnjeva pot do izobrazbe in dela
V tistih časih ni bilo mogoče nikamor študirati, saj jih je bilo pri hiši veliko. "Zato sem šla takoj delat v tovarno, kjer sem delala kot delavka na normo," pripoveduje Mara. Na žalost ni bila sprejeta v šolo v Kamniku, čeprav je bila odličnjakinja in zelo hitro se je učila. Zaradi pomanjkanja denarja je bila prisiljena začeti delati kot dekla pri tovarnarjih, nato pa v domžalski tovarni. "To je bila moja bolečina, saj so šle vse moje sošolke v šolo in v gimnazijo, jaz pa nisem smela." Kljub temu se je med delom sama preživljala in staršem ni bila v breme. "Potem sem šla v tovarno in ob delu naredila štiri večerne gimnazije." Žalosti jo, ker se danes mladina ne zaveda, kako težko je bilo priti do hrane, stanovanja in izobrazbe v letih po vojni.
Glasba kot življenjska strast in poslanstvo
Mara ni mogla živeti brez glasbe. V tovarni, kjer je delala, so ji petje prepovedali, a v njej je gorel plamen. Hitro po prihodu v Domžale je poiskala pevski zbor, h kateremu bi se lahko pridružila. Našla je antifašistični pevski zbor. Ko je direktor tovarne predlagal kulturne dejavnosti, se je javila, da bo poskrbela za pevski zbor. Tudi ko je tovarna Toko, v kateri je bila zaposlena, zaprla svoja vrata, je Mara svoji ljubezni do glasbe in petja še bolj odprla srce.
"Zdaj že deseto leto v svoji dnevni sobi vodim pevske vaje. Nisem hotela, da bi ženske čepele za štirimi stenami, hotela sem, da gremo ven, da kaj lepega zapojemo." Njen zbor se sedaj imenuje Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale, ki ga vodi že 40 let. "Na cerkvenem koru sem prepevala 50 let," dodaja. Mož jo je v glasbi podpiral, čeprav je bil sprva zaskrbljen, a ko je videl njeno predanost, je bil ponosen. Mara, ki je vdova že 30 let, pravi, da ji je brez glasbe dolgčas. "Jaz ne morem bolj umirjeno živeti. Meni postane dolgčas, tudi na morju pojem."
Nastop v oddaji "Slovenija ima talent"
Leta 2015 je Moravška Mara, takrat 86-letna, skupaj z drugimi ljudskimi pevkami nastopila pred občinstvom oddaje "Slovenija ima talent", kjer so dobile silovit aplavz in postale znane po vsej Sloveniji. "Ne vem, kaj nam je bilo, da smo pri teh letih nastopile kot ljudske pevke na POP TV. Lahko bi mi kdo dejal, Mara, a se ti je zmešalo!" se spominja z nasmehom. Njen namen ni bil iskati slave ali denarja, temveč širiti poznavanje slovenskih pesmi. "To je bil naš namen, da širimo poznavanje slovenskih pesmi," razloži in se vpraša, ali jih kdo sploh še pozna. Njihov namen je bil dosežen, saj so jih od takrat povabili na nastope po vsej Sloveniji. "Tako se je odprlo, da preprosto ne zmorem vsega, kar na jok mi gre," je ganjena ob tem, da ljudem vendarle ni vseeno za tisto, kar njej največ pomeni.
POP TV | Slovenija ima talent 2024 | Polfinalni nastop: Duo Zemljotres
Ambasadorka slovenske pesmi in kulture
Mara meni, da so ljudske pesmi naše narodno blago. Njena najljubša pesem je "Dve let' in pol", a zna veliko, veliko pesmi, predvsem pozabljenih ljudskih. "Jaz bom pela našo, domačo pesem, ljudsko ... To je tisto lepo troglasje, to je naša dediščina ... Mi smo živele to, pa vedele smo, da delamo nekaj dobrega za našo domovino, pa še nekaj osrečujočega." Žalosti jo, da mladi izgubljajo zanimanje za ljudsko izročilo in da starši otrokom dovolijo preveč časa s pametnimi napravami, zaradi česar se bojijo življenja.
Moravška Mara je prepričana, da je treba biti pogumen. Rade zapojejo tudi na neobičajnih krajih, kot so sredi mesta pri mlekomatu. "Ko sem predlagala, da gremo pet v lekarno, kjer je veliko bolezni, saj se mi je zdelo, da ljudje tam potrebujejo malo več energije, so me svarili, da se mi bodo smejali." Njen odgovor je bil jasen: "Ja, sem rekla, gotovo se bodo smejali ali pa me bo kdo prav uradno spraševal, s kakšnim namenom smo tam in kdo nas je poslal ... Ha, ha, ha! Pogumen je treba biti. Za vsako stvar." Oblečene v podeželskih oblekah, da se je videlo, da so ljudske pevke, so tudi šle. Želi si peti tudi v zdravstvenem domu in domovih starejših, saj meni, da tam potrebujemo živo pesem.
Mara še vedno sprejme vsako povabilo zelo resno, saj se ji zdi, da je neke vrste ambasadorka. "Kaj sem pa naredila? Le slovensko pesem sem šla zapet. Potem so me spraševali, kaj bomo z denarjem. Kakšen denar, nismo šle zaradi denarja! Zanimalo me je predvsem, ali slovenska pesem še udarja na naša ušesa."
Življenjske modrosti in preprosto bivanje
Mara Vilar kljub medijski izpostavljenosti ostaja takšna, kakršna je bila že prej: preprosta, a polna življenjskih modrosti. Njen pogovor ni običajen intervju, ampak poln močnih čustev, smeha, navdušenja, solz, petja in recitiranja.
Narava in domača kuhinja
Mara ceni drobne stvari v življenju in živi skromno, saj so največji užitki v življenju brezplačni. "Jaz še Slovenije nisem videla cele, zakaj bi potem silila v svet. Poglejte, poleg mene teče Kamniška Bistrica. Tako rada grem do nje, si sezujem čevlje in grem do kolen vanjo."
Zelo je povezana z naravo. Ima vrt, kjer vedno najde kaj zanimivega: regrat, koprive, čemaž, materino dušico, meliso, meto. To so zelišča za dušo in telo. "Nič ne kupujem, saj vse sestavine za čaj rastejo naokrog. Odpravim se do Limbarske gore, kjer naberem marsikatero zdravo zel." Ne more piti kupljenega čaja, ker ne ve, čigava roka ga je nabrala. Čaje ima vse domače, sama jih nabira in jih veliko podari naprej. Zna delati vsa kmečka dela in živi zelo praktično. Pravi, da je "preprosta dohtarca", saj je bil njen oče zeliščar.
Prav tako zagovarja zdravo prehrano. "Ne vem, zakaj danes ljudje ne jedo več kaše." Hrani staro kuharico od svoje mame in spominja na krompirjevo, zelno, jabolčno, češpljevo in mlečno kašo. Meni, da je Slovenija dovolj bogata s sestavinami za kulinariko: osnova za v kuhinjo so čebula, česen in peteršilj, šetraj, majaron, poper in malo kumine. Domača hrana je najboljša, zelje pa zelo zdravo. Vsako jutro dan začne z živo hrano, s sadjem.
Pogledi na družbo in politiko
Maro politika zelo zanima in je zato postala članica Nove Slovenije. "Včasih mi kakšna ženska reče, da je politika ne zanima. Pa se čudim, kako to. Ali te res ne zanima nič, kam voda teče?" Prepričana je, da vsak nekaj dobrega misli, a jo bolijo spremembe, ki slovenstvo, slovensko besedo in slovensko pesem odrivajo na stran, pa tudi slovensko gospodarstvo. Skrbijo jo razprodaje podjetij, kot so Lek, Helios in papirnica Bonač. "Hudo mi je, ko vidim, da se vse prodaja, krade, da se pod mizo delajo čudne kupčije, da nihče od tistih, ki nekaj ni storil prav, ali tistih, ki se ga vsi bojijo, ne odstopi." Verjame, da je za vsakogar vsega v izobilju in da ne smemo zlorabljati. Glede migrantov meni, da jim je treba pomagati, a se sprašuje o skrajnežih in pohlepu, ki ga vidi v svetu. Vztraja pri veri v slovenski živelj in v Stvarnika.
Osebnost in humor
Mara Vilar se ne želi spreminjati in prilagajati novim časom. Živi preprosto, dobro in kvalitetno. Rada gleda televizijo, zanima jo živalski svet (Wild, National Geographic), privlačijo jo križanke. Ljubezen do knjig je podedovala po očetu. Bere zgodovinske knjige, klasiko in šaljive humoreske. "Knjiga je bila od nekdaj zame nekaj posebnega." Že med okupacijo je brala nemške knjige in se hitro naučila nemško, saj je bila zelo vedoželjna. "Radovedna sem glede človekove notranjosti, dostikrat se tudi vprašam o življenjskih vprašanjih, če mi kdo ni všeč, se vprašam, zakaj?"
Šegavost in humor sta zagotovo v njej, to je podedovala po očetu. "Rada se hecam, veš," zaupa. "Humor ti je dan ali pa ne. Jaz ga imam po očetu." Njen oče je bil znan po svoji šegavosti, celo na Soški fronti je zabaval soborce. Tudi Mara je podobna: ko vstopi v neko družbo, rečejo: "Aha, Mara je prišla. Zdaj bomo pa peli." Povedala je, da ni prava igralka, vendar rada pove kaj, ob čemer še sama uživa. Zna štrikati in šivati, je ustvarjalka iz nič. Vesela in hvaležna je za te talente. Uživam, ko lahko spremljam cvetenje dreves, in me pomirja gledanje zvezd. Kljub vsemu, kar je preživela, je še danes polna upanja in verjame v dobro.
