Slovenska glasbena scena je v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja doživljala specifično obdobje. To so bili časi, ko smo glasbo poslušali s kaset, ki jih je bilo vsake toliko potrebno previti s kulico.
Zgodovinski kontekst slovenske glasbene scene
Na televizijskih zaslonih so kraljevale skrbno sfrizirane dame, kot je bila Tajda Lekše, ki so bolj kot na voditeljice zabavnih oddaj spominjale na avstroogrske vojvodinje. Vrhunec medijske razuzdanosti sta takrat predstavljali Saša Gerdej in Saša Einsiedler. Razvrat je bil rezerviran le za umetniške filme, slovenska glasba pa je, z izjemo nekaj dance komadov, veljala za »govejo«.
V teh časih, ko se je scena trudila biti bolj papeška od papeža, so naravnost v sredino, kot velik bleščeč meteor posmeha, uleteli Agropop. Bili so glasni, robati, načrtno vselej nekje na meji primitivnega in krepko v območju kmečkega. Agropop je predstavljal vse, kar slovenska scena v osemdesetih in devetdesetih ni hotela biti.
Agropop: Glasni, robati in kmečki
Njihov uspeh je bil izjemen, skladbe pa na dobri poti do zimzelenosti. Med najbolj prepoznavnimi in ljubljenimi je zagotovo pesem, katere besedilo se je vtisnilo v kolektivni spomin:
- »Tvoje noge bose, zelje tlačijo, ko te ljubim v senu, zajčki skačejo.«
- »Noge tvoje, bose, draga, to je pravi šok, tlačiš zelje v mesečini, lepa si ko bog.«
To je bila čista poezija, ki je odražala edinstven slog Agropopa.
Barbara Šerbec - Šerbi: Prva slovenska antistarleta
V središču Agropopa je stala Barbara Šerbec - Šerbi, prva slovenska antistarleta v zgodovini. Bila je obilna, jebivetrska in vedno pripravljena na veselico z velikim narezkom. Njena agropopovska podoba ni bila zaigrana, saj je Aleš Klinar potrdil, da je »kar je predstavljala v Agropopu, je bila tudi privat.«
Šerbi: Grenko zadnje desetletje in boj z boleznijo
Najbrž se ji v tistih divjih letih niti sanjalo ni, kako zelo tiho in samotno bo vse skupaj postalo. Šerbi je umrla dan po letošnjem valentinovem, za posledicami možganske kapi v bolnišnici v Rakičanu. Za božič je v radenskem domu starejših občanov praznovala svoj 58. rojstni dan s prijateljico Vojko Simnovčič Perkič, eno redkih, ki jo je, že več let priklenjeno na posteljo, obiskovala. Kljub temu, da je njeno zadnje desetletje bilo grenko, se malodušju ni vdala. Zaradi hude sladkorne bolezni, ki je vodila v trombozo, je najprej ostala brez ene, nato še druge noge. Pred dvema letoma ji je umrla mama Dragica, na katero je bila zelo navezana in je zanjo skrbela.
Spomin Aleša Klinarja na glasbeno sopotnico
Ob slovesu se je Šerbi spominjal Aleš Klinar, Klinči, njen dolgoletni glasbeni sopotnik. Dejal je, da je bila že prej znana žurerka, pri njej doma so bile zelo znane bežigrajske zabave, in ko se ni nikjer več nič dogajalo, se je pri njej. Bila je zabavna in vedno se je razdajala za ljudi. Klinar je poudaril, da so bili v tistem času, kar se zabav tiče, zelo aktivni tudi izven nastopov, in da se jim je nabralo »za dve življenji zgodb, zabav in dogodkov«.