Slovensko morje, del Tržaškega zaliva na skrajnem severnem delu Jadranskega morja, je kljub svoji kratki obali, dolgi približno 47 km, izjemno biotsko pestro. V njem živi kar 58 ribjih vrst. Med številnimi morskimi prebivalci pa so lignji tisti, ki vsako jesen in zimo privabijo številne ribiče na obalo in morje.
Lignjelov je aktivnost, ki ponuja edinstven izziv in dragoceno ribolovno izkušnjo, primerno tako za izkušene ribiče kot tudi za ljubitelje narave. Ta fascinantna in bojevita bitja na »reakcijski pogon« zagotavljajo čudovita doživetja ob morski obali.
Pravila in dovolilnice za ribolov lignjev
Preden se odpravite na lov lignjev, je pomembno poznati veljavna pravila in potrebo po dovolilnicah, ki se razlikujejo glede na način ribolova:
- Ribolov z obale: Za športni oziroma rekreacijski ribolov z obale slovenskega morja ne potrebujete ribolovne dovolilnice. Kljub temu je nujno upoštevati omejitve, dnevni uplen in najmanjše lovne mere rib.
- Ribolov s čolna: Za ribolov s čolna je potrebna veljavna ribolovna dovolilnica. Dnevna dovolilnica za rekreativni ribolov na morju ni draga in jo je mogoče enostavno naročiti prek spleta, pri čemer prejmete unikatno kodo, ki jo pokažete inšpektorju. Možnost uspeha pri ribolovu s čolna je praviloma precej večja.
Poleg dovolilnic je treba upoštevati tudi splošne omejitve ribolova. Loviti ni dovoljeno bližje kot 200 m od gojišč, 50 m od mrež ali 50 m od plovila, ki izvaja ribolov. Razdalja se poveča na 300 m, kadar plovilo sveti ali izvaja ribolov z mrežo. Prav tako je prepovedano loviti v pristaniščih in od 1. maja do 30. oktobra v kopališčih.
Kdaj in kje loviti lignje?
Optimalni čas za lov
Jadranski lignji (kalamari) se obali slovenskega morja najbolj približajo v hladnejšem delu leta, torej jeseni, pozimi in zgodaj spomladi. Takrat so prisotni vso zimo, nekje od novembra do marca, ko tudi opravijo drst. Z bližanjem pomladi se postopoma vračajo v globino.
Najprimernejši trenutki za ribolov lignjev so okoli sončnih zahodov in vzhodov, najboljši uspehi pa so predvsem ponoči. Ko se bliža noč, se lignji v večjih skupinah približajo obali, kjer lovijo manjše ribe in rake v plitvinah. Najuspešnejši začetek lova na lignje je v septembru, ko so že spodobne velikosti. Decembra in januarja se sicer ulovi manjše število lignjev, ki pa so po velikosti neprimerljivo večji od poletnih. Lov na lignje je odvisen od številnih dejavnikov, kot so temperatura zraka in morja, tokovi, lunine mene in selitve.
V poletnih mesecih je ribolov ob celotni slovenski obali precej otežen zaradi gneče, lignji pa se takrat umikajo v globlje predele morja in so ob obali redki.
Najboljše lokacije za lov z obale
Območja, ki jim je treba posvetiti posebno pozornost čez dan pri lovu lignjev z obale, so mesta z dokaj visokim nivojem vode (približno med 2 in 10 metri). Takšna mesta boste iskali na nasipih, valobranih, skalnatih pečinah in vhodih v pristanišča. Prisotnost ulične razsvetljave (svetilk) na ribolovnem območju je pomembna prednost v nočnem času, saj svetloba pritegne majhne ribe v bližino obale, kar spodbudi lignje, da sledijo svojemu plenu.
Oprema za uspešen lignjelov
Čeprav drži, da ribe lovi ribič in ne oprema, je pri lovu mehkužcev veliko odvisno tudi od kakovosti opreme, navez, barv in proizvajalcev pušč.
Ribiška palica in kolesce
Za lov lignjev zadostuje običajna palica za vijačenje dolžine 2,40 do 2,70 metra, mehke akcije (od 30 do 60 g), ter ribiško kolesce velikosti 3.000 ali 4.000, opremljeno s pletenico ali nerazteznim najlonom (fluorokarbonski najlon). Kolesce mora biti dobro delujoče in ga je po ribolovu priporočljivo sprati ter namazati z mastjo, da zmanjšate korozivno delovanje soli in podaljšate njegovo življenjsko dobo. Za daljše mete je lahko uporabna daljša, morda surfcast palica, vendar ni nujno. Mehkejše palice so primernejše za lignjelov, saj ligenj, ko zajame vodo, postane precej težak, in se mu lovka, za katero drži vabo, z lahkoto strga.
Za tiste, ki bi se želeli specializirati v ribolovu glavonožcev, so na trgu na voljo palice, posebej zasnovane za ta namen, pogosto imenovane »eging« palice. Te palice so opremljene z vrhunsko tehnologijo, ki zagotavlja izjemno občutljivost in natančnost pri zaznavanju najmanjših prijemov. So izjemno lahke in občutljive, kar omogoča, da se lignjelov spremeni v pravo doživetje.
Laks in naveza
Pri izdelavi sistema za lov lignjev se uporablja tanjši najlon, debeline do 0,25-0,30 mm. Najpomembnejši je izbor kakovostnega laksa iz fluorokarbona, saj je ta v vodi najmanj viden. Na laks, dolg vsaj dva metra, se na kratkih stranskih navezah z vrtljivkami obesi največ tri pušče (peškafonde).
Pušče (Peškafonde) - osrednji del opreme
Pušča ali »peškafonda« je vaba, zasnovana posebej za ribolov glavonožcev. Običajno gre za imitacijo kozice ali ribice, ki je na koncu opremljena s košarico iglic, na katere se glavonožci obvisijo s svojimi lovkami. Na trgu je veliko različnih dizajnov, oblik in barv. Pomembno je razumeti, da obstajata dve različni vrsti vab:
- Plavajoče peškafonde: Kot pove že ime, plavajo v vodi. So počasi ali hitro toneče, odvisno od uteži pritrjene v prednjem delu vabe. Ta vrsta vab je idealna za ribolov z obale, saj omogoča prelov vseh plasti vode do dna.
- Hitro toneče vabe: Opremljene so z majhno vrtilko in težkim masivnim telesom, kar povzroči, da se hitro spuščajo v večje globine.
Glavonožci imajo izjemen vid v temi, vendar imajo, tako kot mnogi morski plenilci, težave z razlikovanjem barv in zaznavajo le črno in belo. Zato je pomembno uporabljati kontraste med barvo vabe in okolja. Bojan Kovačič pravi, da je po njegovih izkušnjah na dnu najbolj lovna barva zelena v raznih odtenkih, tista, ki jo obesimo najvišje, pa v svetlejših barvah (bela in svetlo rumena, lahko tudi belo-rdeča). Priporočljivo je imeti v ribiški škatlici več barv in velikosti vab, saj je treba barve večkrat spreminjati in eksperimentirati.
Nekatere vabe imajo posebne lastnosti: zvočne komore s kroglicami, fosforescentne, ki svetijo v temi po izpostavitvi UV svetlobi, ali odbojno svetlečo folijo v mavričnih barvah. Slednje so lignjem še posebej všeč.
Ostala obvezna oprema
- Mrežica (podmetalka) z dolgim ročajem: Z njo zajamemo ulov še preden se dotakne gladine, saj je ligenj, ko zajame vodo, precej težak in se mu lovka z lahkoto strga.
- Posoda s pokrovom: Za shranjevanje ulova. Sipe zelo rade pihajo črnilo, tudi ko so že v posodi, zato pokrov preprečuje umazanijo.
- Oblačila, ki jih ni škoda: Vsakega začetnika doleti "sipin krst" - sipa tik pred dvigom na čoln iztisne vodo, pomešano s črnilom, ki ga je težko sprati.
Tehnike in strategije lova
Lignji so izvrstni plenilci, ki svoj plen lovijo na različne načine. Glavno plenilsko orodje so podaljšani par lovk s priseski na sploščenem koncu, s katerima izredno hitro zgrabijo večji plen (ribe). Ostale lovke ga ovijejo in držijo, medtem ko ga ligenj razkosava s kljunu podobno čeljustjo. Za manjši in manj gibljiv plen (kozica, rakovica) uporabijo krajše lovke.
Oživljanje vabe - ključ do uspeha
Ne glede na izbiro vabe, je najpomembnejše naučiti se jo oživiti. Vedno imejte svoj najlon ali pletenico čim bolj napeto, da ohranite stik med vami in vabo. Lignji so nagnjeni k prijemanju vab, ko se te počasi spuščajo v plasteh vode. Škoda bi bilo zamuditi ključen moment zaradi nenapetega najlona. Posebno bodite pozorni na laks, ko vaba tone. Nepravilno obnašanje laksa je znak, da je ligenj prijel vabo.
Pri zategu rahlo sprostite zavoro na ribiškem kolescu, da se izognete trganju lovk iz venčka iglic. Med vodenjem vabe poskrbite za redne premore, da spodbudite lignje k napadu. Preden začnete oživljati vabo, jo vrzite čim dlje v smer, kjer želite raziskati območje.
Priporočamo, da vabo pustite, da potone na dno, nato pa jo s hitrim potegom vrha palice dvignete za kak meter, jo pustite pasti nazaj na dno in počakate nekaj minut. To ponavljajte, dokler vabe ne pripeljete do svoje lovne pozicije. Ta metoda vam bo omogočila prelov globine, v kateri se lignji najraje zadržujejo. Če ni prijema, zamenjajte barvo ali velikost vabe in poskusite znova. Če pa se ligenj ujame, vztrajajte na tej globini, saj se tam ponavadi nahajajo tudi drugi.
Različne tehnike vodenja vab
- Vijačenje (eging): Najbolj učinkovita tehnika, ki vključuje posebne vabe - egije.
- Jiganje s tehniko tataki: Tehnika dviganja in spuščanja posebnih pušč z lažjimi in krajšimi palicami.
- Panulanje: Lov lignjev z vleko naveze z eno puščo za čolnom ob majhni hitrosti, tik ob obali.
- Japonska tehnika "bichi-bachi": Izvaja se z velikimi in hitrimi gibi s palico, kar povzroči sunkovito potegovanje vabe od dna pod različnimi koti, posnemajoč paničen beg plena. Palico po metu postavite vodoravno, navijate, nato z zapestjem dvignete palico navzgor in jo hitro vrnete v vodoravni položaj. To ponovite, nato si vzamete odmor in pustite vabo potoniti. Ti gibi oživijo vabo s hitrim sunkovitim gibanjem od leve proti desni. Začetnikom se priporoča počasno izvajanje gibov, dokler ne obvladajo tehnike.
Pomembno si je zapomniti, da ni enega "najboljšega" načina vodenja, saj bodo nekateri dnevi uspešnejši z natančno počasno predstavitvijo, drugič pa s hitro in eksplozivno.
Vpliv plime in tokov na lignjelov
Plima je pomemben dejavnik pri lignjelovu, še posebej v času, ko lignji niso tako aktivni v priobalnem pasu (november, december, marec, april ali maj). Okoli polne lune, ko so razlike med visoko in nizko točko plimovanja največje, je priporočljivo loviti na vrhuncih plime - 2 uri pred in 2 uri po najvišji točki. Takrat se aktivnost lignjev ob obali znatno poveča, saj je tam več rib, tokovi pa prinesejo ribji drobiž, kar je hrana za lignje in sipe.
Tudi tokovi so pomemben dejavnik uspeha. Vabo mečite in vodite s tokom (do 50 stopinj levo/desno), ne pa proti toku. Pri močnem toku je treba med čakanjem/tonjenjem malo popravljati in popuščati napetost vrvice, da bo vaba pravilno tonila. Če mečete direktno proti toku, bo padanje vabe bolj nenadzorovano in hitrejše, kar lahko povzroči izgubo stika z vabo. Dobra mesta za lov so tudi tam, kjer se tok vrtinči ali meša, saj se tam koncentrirajo ribe in plenilci, ki jim hrana dobesedno pride pred nos. Pri močnejših tokovih je pomembno paziti, da se vrvica ne "šlinga", kar zmanjša možnost detekcije prijema in poveča možnost zapenjanja vabe za morsko dno.
Izzivi in nasveti za izkušene ribiče
Lov lignjev je izjemno naporen, saj zahteva nenehno aktivnost. Bojan Kovačič pravi, da je najbolje, če se na lov z ladjice odpravita dva. To ni le zaradi lažjega manevriranja čolna glede na veter, ampak tudi zaradi varnosti in družbe, saj lov traja od jutranjega svita do poznega popoldneva. Pomembno je biti pozoren na položene ribiške mreže in kočarje z vlečnimi mrežami, da se naveze ne zapletejo. Izguba dragih pušč (od 2 do 16 evrov za vsako) je namreč pogosta.
Vsakih 15 do 30 sekund je treba zategniti palico in preveriti, ali se ni na pušče obesil kak ligenj, sipa ali celo hobotnica. Kadar mehkužci niso pri volji, je treba palico vzeti v roke in jih dražiti. V osmih urah to ob dveh palicah lahko pomeni več stokrat. Če palico le naslonite na rob čolna, lahko marsikateri prijem ostane neopažen. Vmes je treba večkrat zamenjati pozicijo, ob okrepljenem vetru pa v vodo spustiti tudi posebno zavoro v obliki velike plastične posode, obtežene s kamnom in napolnjene z vodo, ki upočasnjuje premikanje čolna.
Skratka, lignjelov je za prave in vzdržljive ljudi, ki so sposobni v enem dobrem lovnem dnevu iz več deset metrov globokega morja do čolna spraviti do 50 ali celo več sip in lignjev, pri čemer se porabi veliko energije tudi za reševanje pušč, ki se zapele za morsko dno.
Kljub opisani teoriji pa o količini ulova odločajo izkušnje, znanje, vreme, točnost informacij kolegov (kje prijemlje in na katero barvo vabe) ter seveda tudi sreča. Kapitalni primerek sipe ali lignja velja vsak, ki je težji od kilograma.
Lignji kot kulinarična poslastica
Lignji so prava kulinarična specialiteta, ki jo lahko pripravimo na različne načine. Kilogram sip v ribarnici stane od 10 do 15 evrov, lignjev pa od 18 do 22 evrov, zato se obilni ulov te morske specialitete nemalokrat tudi stroškovno izplača. Mnogi ribiči jih do pozne zime kljub mrazu zelo radi lovijo, tako za užitek in lastne kulinarične zaloge, kot tudi za prodajo.
Za ljubitelje morskih jedi lahko dušene lignje pripravite tako, da dno ponve prekrijete z olivnim oljem in belim vinom, vanjo položite očiščene lignje (telo in lovke). Ne solite jih. Sestavine segrevajte na majhnem ognju do temperature tik pred vreliščem. Kalamare dušite približno 30 minut, vsakih 10 minut jih odkrijte in obrnite. Ko so pripravljeni, jih položite na krožnik, solite po okusu in prelijte z nastalo omako.
Lov lignjev na slovenski obali je edinstvena in vznemirljiva aktivnost, ki zahteva vztrajnost, poznavanje morja in pravilne opreme. Zberite potrebni ribiški pribor in se podajte na odkrivanje tega netipičnega načina ribolova, ki vam bo ponudil čudovita doživetja.