Laški fižol, znan tudi kot turški fižol (Phaseolus coccineus), je edinstvena in robustna stročnica, ki se bistveno razlikuje od navadnega fižola (Phaseolus vulgaris) in se z njim ne križa. Njegove značilnosti in odpornost na ekstremnejše pogoje ga postavljajo v ospredje pri gojenju v vročih poletjih.
Značilnosti in posebnosti laškega fižola
Za laški fižol je značilna zelo hitra in bujna rast; v eni sezoni se lahko vzpne od dveh metrov in pol do celo štirih in več. Njegovo rast v višino je nujno omejevati, kar dosežete s tem, da odrežete vrhove, potem ko fižol doseže ustrezno višino. Nekatere vrste, sploh tiste, ki se gojijo v dekorativne namene, so sicer lahko nižje rastoče in imajo navadno bele cvetove namesto vpadljivejših in značilnejših rdečkasto-oranžkastih.
Kjer ni zmrzali, je ta stročnica trajnica, ki se sama obnavlja leto za letom, medtem ko je pri nas enoletnica. Laški fižol ima bujnejšo rast, zavzema veliko prostora in ima veliko pisano zrnje. Nizka sorta turškega fižola 'Hestia' vam lahko služi tudi kot živa meja ali ograjica okoli gredic.
Pomembna razlika je tudi v opraševanju: medtem ko je navadni fižol samooprašni, laški fižol nujno potrebuje žuželke za oprašitev. Sorte laškega fižola se med seboj zelo rade križajo. Če cvetov ni veliko ali niso oprašeni, lahko to rešite z zasaditvijo več rastlin, ki bodo privabile čebele in črmlje.
Optimalni pogoji in gojenje v vročini
Laški fižol je bolj odporen na ekstremno vreme in je primeren za sončno lego, kjer je dovolj sonca in toplote. Za vznik potrebuje višje temperature; seme bo prej začelo uspevati v dovolj topli zemlji, zato se bodo prej pokazali rezultati. Najbolje uspeva v zmerni klimi, kjer se temperature gibljejo od 12 do 26 stopinj Celzija, torej kjer ni niti premrzlo niti prevroče, a kot ve marsikdo, lahko tolerira tudi hujše temperature tako navzgor kot navzdol.
Posadi se ga, ko ni več nevarnosti zmrzali, torej pri nas nekje po aprilu, in sicer lahko kar neposredno v zemljo. Za začetek cvetenja mora biti dan dovolj dolg, kar je nekje od junija do oktobra. Cveti bujno, toda cvetovi lahko hitro odcvetijo, celo v kratkem času od enega samega sončnega vzhoda do zahoda.
Setev, sajenje in nega v vročih pogojih
Zemlja mora biti takšna, da voda ne zastaja; idealno mora ostati vlažna, a ne premokra. V visoki vročini bo zemlja bolje zadrževala vlago, če jo prekrijete s kompostom ali zastirko. V vsakem primeru ne morete kar oditi na dopust in pustiti fižola v suhi zemlji, saj potrebuje veliko vode, zlasti v času cvetenja, vendar brez pretiravanja, da se prepreči gnitje korenin.
V vročih dneh, ko fižol lahko zastane in mu odpadajo cvetovi, lahko rastlini pomagate s tem, da cvetove na rahlo škropite z vodo. Jutranje zalivanje pomaga ohladiti tla. Pri gnojilih se izogibajte tistim z dušikom, saj bo fižol imel nato preveč listja in premalo plodov, kar se lahko zgodi tudi, ko je prevroče.
Zaradi hitre rasti je treba brž postaviti oporo, okoli katere se bo rastlina samodejno začela ovijati. Da bi preprečili razširjanje plevela, lahko uporabite zastirko. Sicer pa morate plevel skrbno odstranjevati, posebno dokler je rastlina mlada, saj ji plevel ne le jemlje hranila, temveč tudi zastira sončne žarke. Zemlja mora imeti dovolj hranil.
Izzivi pri gojenju in zaščita
Laški fižol je treba zaščititi tudi pred polži. Zajci in srnjad imajo zelo radi to rastlino, in če se zadržujejo blizu vrta, boste morali narediti pregrado, ki jim bo zaustavljala pot, sicer si boste pridelek bržkone delili z njimi.
V suhem in vročem poletju se na spodnji strani fižolovih listov lahko pojavijo pršice; prvi znak so drobne svetle pike na listih, ki pozneje pobledijo in se sušijo, pod njimi pa je tanka pajčevina. Za nadzor se lahko uporabijo ekološka sredstva.
Pobiranje, uporaba in shranjevanje
Laški fižol se pobira nekje od avgusta naprej in je bogat z vitaminoma C in K, s folati in mineralom manganom. Da bi bilo več pridelka, ga sproti pobirajte, da nastanejo novi cvetovi in plodovi.
Vloga stročnic pri izboljšanju tal
Stročnice, med katerimi je tudi fižol, uvrščamo med rastline, ki izboljšujejo zemljo. Na ekološkem vrtu bi morale predstavljati vsaj 25 % posevkov letno. Na koreninah stročnic živijo bakterije (rizobiji), ki vežejo dušik iz zraka v rastlinam dostopno obliko. Ta dušik se nato uporabi za rast rastline gostiteljice, nekaj pa ga ostane v tleh za naslednje posevke. Poleg tega imajo stročnice globoke in močne korenine, s katerimi razrahljajo zbito zemljo in izboljšujejo njeno strukturo.
Ko je pridelek pobran, rastlin stročnic ne izpulimo, temveč jih samo porežemo. Nadzemne dele damo na kompost, korenine pa še naprej rahljajo zemljo in njihove bakterije ostanejo v vrtnih tleh.
Alternativne stročnice za vroča poletja
V vročem delu poletja, ko navadni fižol pogosto zastane in že zaključi prvi val rodnosti, visoki pa še ni v polnem zagonu, nekatere toploljubne stročnice zapolnijo to vrzel. Med njimi so manj poznani, a zelo uporabni stročnici - dolga vigna in lima fižol, ter tudi leča in čičerika.
Dolga vigna (kilometrska fižol)
- Dolga vigna je daljna sorodnica navadnega fižola, primerna za sonce in vročino.
- Zahteva, da je zemlja dovolj ogreta, z neposredno setvijo šele pri vsaj 15 °C. Sejemo jo lahko konec aprila ali v začetku maja v manjše lončke.
- Potrebuje oporo, podobno kot visoki fižol, in uspeva v vročini, a ne mara zbite zemlje. Zato gredico pripravimo z dodatkom komposta.
- Poleti potrebuje podobno nego kot fižol: oporo, občasno rahljanje tal in redno obiranje, saj več ko obiramo, več pridelka dobimo.
- Ne mara hladnega in vlažnega poletja, ko je pridelek slabši. Ob koncu sezone rastlin ne pulimo, temveč jih odrežemo nad tlemi.
Lima fižol
- Lima fižol je druga zanimiva stročnica za vroča poletja. Rastlina je bujna, košata in lahko zraste celo višje od nekaterih sort fižola.
- Pri lima fižolu se uporabljajo zrna, ki so velika, ploščata in nežnega okusa, ne pa stroki.
Dolga vigna in lima fižol nista več eksotična posebnost, temveč uporabni rastlini za vse, ki želijo vrt prilagoditi spremenjenim poletjem.