Božični večer je poseben čas, ko se vsi družinski člani zberejo doma in se posvetijo drug drugemu. Priprave na sveti večer se začnejo že od prve adventne nedelje, sam božič pa prekipeva od tradicionalnih navad in običajev. Ena med njimi je božična večerja, ki se v slovenskih regijah nekoliko razlikuje.

Zgodovinski oris in razvoj božičnih običajev
Božična večerja se je skozi stoletja spreminjala, a njen pomen ostaja nespremenjen - gre za trenutek, ko družina skupaj sedi za mizo, deli obrok in praznuje. V srednjem veku so bile božične večerje pogosto obdarjene z bogato izbiro jedi, pogosto na osnovi žitaric, mesa in mlečnih izdelkov. Praznovanje božiča je imelo močne religiozne korenine, vendar je bila pomembna tudi simbolika deljenja in gostoljubnosti.
Dan pred božičem, sveti večer, je bil nekoč posvečen strogi postu in bedenju. Čeprav danes ohranjamo podobne običaje kot včasih, se tradicija vseeno nekoliko spreminja oziroma prilagaja sodobnemu času. V preteklosti se je družina zbrala ob topli peči, gospodar in člani družine pa so poskrbeli, da je bilo doma vse pospravljeno in počiščeno, kar je prispevalo k prazničnemu vzdušju.

Tradicije in simbolika predbožičnega večera
Obiskov na božični večer ni bilo, od hiše do hiše so hodili zgolj koledniki, ki so dobili suho sadje ali se pogreli s čajem. Otroci so uživali v postavitvi božičnega drevesa - smreke, ponekod brina ali borovca - nanj so obešali okraske, piškote, suho sadje, bombone. Skrbno so postavili jaslice, ki so sestavni del božičnega praznovanja.
Poleg so na mizo postavili semena, orodje, molitvenik, križ, ključ od kašče, svečo in žegnano vodo. Kot je pojasnil Stanislav Renčelj, strokovnjak za kulinariko, je bilo "vse to zahvala za dobro letino in priporočilo za naprej". Medtem ko so čakali na polnočnico, so čas zapolnili tudi z igranjem tombole, radi so prepevali, obvezna je bila molitev. Del obreda je bil tudi blagoslov, ko se je "gospodar se je v spremstvu družinskih članov z blagoslovljeno vodo in kadilom sprehodil mimo hiše, vseh gospodarskih poslopij in živine ter jih blagoslovil. Če je bila njihova kašča polna, je to pomenilo blagostanje," je tradicijo opisal Renčelj.

Christmas Traditions You've Never Heard Of
Obdarovanje in gostoljubje
V Sloveniji, kot tudi drugod po svetu, se je skozi stoletja uveljavila tradicija obdarovanja ob večerji. Ljudje so ob božiču obdarili svojo družino in bližnje, pogosto pa je bila večerja tudi priložnost za sprejem gostov in širjenje prazničnega duha.
Slovenska tradicionalna božična kulinarika
Dobrote, ki so jih pripravile gospodinje, so pojedli, ko so se vrnili od polnočnice. Na dan božiča so imeli boljše kosilo. Včasih so jedli govejo ali kokošjo juho z rezanci, ter jedi z zeljem, porom in ohrovtom, na primer pražen ohrovt s krompirjem, je razložil Renčelj.
Ker predbožični čas zaznamujejo koline, ki se začnejo že na martinovo, so praznično mizo bogatili različni kosi prašičjega mesa, tudi odojek, ki pa je bil bolj priljubljen za silvestrovo. Svinjina ostaja na slovenskih božičnih in novoletnih krožnikih še danes, čeprav je bolj značilna perutnina.

Nepogrešljive jedi na božični mizi
Sicer božična kulinarika pomeni predvsem to, da se na mizah šibijo različne jedi. Tradicionalnim se pridružujejo druge dobrote, ki so že postale tipične za praznično obdobje v slovenskem prostoru. Kaj torej ne sme manjkati na božičnem meniju? "Železno klasiko bi mogoče predstavljali tartarski biftek in francoska solata za predjed, pečen puran ali piščanec za glavno jed, ter potica ali podobno božično pecivo za konec," meni šef kuhinje Centra kulinarike in turizma KULT316 Blaž Švigelj.
Na sveti večer, 24. decembra, se po nekaterih tradicijah vedno jé riba, na primer bakalar. Za božično kosilo, 25. decembra, pa je navadno pripravljena perutnina.
Potica: Kraljica slovenskih sladic
Brez najbolj razširjene in značilne slovenske specialitete, potice, ne gre, se strinja tudi Renčelj. Lahko je polnjena z različnimi nadevi: orehovim, pehtranovim, makovim, ocvirkovim, rožičevim, lešnikovim, sadnim ... Potica je značilna za prav vse slovenske regije. Recept za zaščiteno slovensko potico, ki nosi znak Zaščitena tradicionalna posebnost, je zahtevnejši. Ime "slovenska potica" ter njena tradicionalna sestava, oblika in način priprave so od leta 2020 zaščiteni na ravni Evropske unije kot zajamčena tradicionalna posebnost. Zaščita zajema pet uveljavljenih vrst: orehovo, orehovo z rozinami, rozinovo, pehtranovo ter pehtranovo potico s skuto.

Poprtnik ali božični kruh
Ena izmed značilnosti, ki se še vedno ohranja tudi danes, je praznični oziroma božični kruh, ki sodi med najstarejše simbole božičnega praznika. Na Slovenskem ga različno poimenujemo: božičnik, poprtnik, poprtnjak, podprtnik, božič, župnik. Švigelj pojasnjuje: "Je obredna jed, ki je bila na mizi skozi vse božične praznike - tri svete večere - do svetih treh kraljev. Po ljudskem verovanju ima poprtnik, ki izvira iz predkrščanskega obdobja, magično in zdravilno moč. Zaradi tega so ga bili deležni vsi družinski člani, prav tako živina, ki je bila pri hiši."
Pokrivali so ga s prtom iz lanenega platna, od tod tudi izvira ime. "Po navadi so spekli tri hlebce, ki so povezani s tremi svetimi večeri. Kruh je bil mojstrsko oblikovan in je zahteval dobro spretnost gospodinj. Okrašen je bil s kitko, spleteno iz testa, na njem so bile jaslice iz testa, znak IHS, ptički in cvetovi," je opisal Renčelj.
Tudi uživanje božičnika je bil pravi obred. Člani družine so se zbrali okoli očeta, ki ga je začel prvi rezati. Mati je nato dvignila rezino visoko v zrak, tako da so morali otroci skočiti dovolj visoko, da so se je dotaknili. "Veljalo je reklo, kolikor visoko boš skočil, toliko boš zrasel v naslednjem letu. Kos božičnika so vrgli tudi v vodnjak, z željo, da bi bila voda zdrava," je povedal Renčelj. Tradicija poprtnikov je danes razširjena predvsem na Dolenjskem, je izpostavil Švigelj.

Regionalne posebnosti božične kulinarike
Splošne 'zapovedi' slovenske tradicionalne božične hrane bogatijo kulinarične posebnosti posameznih regij. Razlike izhajajo iz zgodovine, geografskih danosti in tipičnih jedi za določeno območje. "Na primer tam, kjer je pomembna tradicija kolin, so tovrstne jedi močno zastopane tudi v božičnem času: krvavice, pečenice in druge jedi iz svinjine, kot sta denimo pečenka in nadevan svinjski želodec," je pojasnil šef kuhinje Švigelj.
- Primorska: Značilna in malodane obvezna jed je 'stokviš' - polenovka, pripravljena v obliki golaža s polento, bakala na belo, solata z zeleno in pražen ohrovt s krompirjem in mlinci. V Istri je glavna jed bakala na belo, bakala s polento in fritule kot sladica.
- Notranjska: Radi pripravljajo ocvirkovo potico ali špehovko, krompirjevo potico in piškote.
- Prekmurje: Priljubljen je vrtanek, ki ga uživajo ob beli kavi. Spečejo tudi orehovo in makovo potico, pripravijo gibanico, krapce in retaše. Zelo bogat je njihov božični sadni kruh. Skuhajo govejo ali kokošjo juho z rezanci, mlečno juho z jurčki in pražen krompir. Spečejo raco ali gos in uživajo meso od kolin. Postrežejo tudi s sušenim sadjem. Prekmurci za božič radi pripravijo tudi svojo prekmursko gibanico.
- Štajerska: Posebej tradicionalen je sadni kruh oz. *klecnprot*, kot ga imenujejo v okolici Ptuja.
- Vzhodna Slovenija: Zadiši po šunki in kranjski klobasi. Prekmurska šunka je zaščitena z geografsko označbo.
- Kras: Kraški pršut je edinstven v svetu, zaščiten z evropskim znakom "zaščitena geografska označba".

Sodobni trendi in božična kulinarika
Tradicijo vedno dopolnjujejo trendi. Šef kuhinje KULT316, Blaž Švigelj, opaža, da se "trendi deloma pomikajo k nekoliko lažji in sezonsko obarvani hrani, skladno s spreminjajočimi se prehranjevalnimi trendi med prebivalstvom. Glavna jed je kraljica vsake slavnostne pojedine, zato njena priprava navadno zahteva tudi nekaj več časa in truda. Za božično večerjo se po navadi lotimo priprave zahtevnejših jedi, kot so razne pečenke s posebnimi omakami ali pa spečemo celega piščanca."
Po tradiciji za božično večerjo naj ne bi pripravljali svinjine, saj se ta pripravlja za silvestrovo, a če se ne držimo strogo tradicije, lahko na mizo postavimo tudi sočno svinjsko pečenko ali svinjsko ribico. Goste lahko očaramo tudi z lososovim filejem, ki ga za bolj slavnosten učinek zavijemo v listnato testo in spečemo v pečici.
Christmas Traditions You've Never Heard Of
Primeri sodobnih božičnih jedi
Predjedi
- Božični siri in suhomesnati izdelki: Različne vrste sirov s pršutom, salamo in pečenko, oreščki, grozdje in sezonsko sadje.
- Hladni prigrizki: Domače paštete, ribji ali zelenjavni namazi, marinirana zelenjava, francoska solata ali rezine prekajenih rib.
- Snežinke iz francoskega sira brie.
Juhe
- Goveja ali kokošja juha z domačimi rezanci.
- Različne zelenjavne kremne juhe.
- Ribje juhe (predvsem v družinah, kjer božični večer ostaja povezan z ribjimi jedmi).
Glavne jedi
- Pečen puran ali svinjska pečenka (s pečenim krompirjem, kislim zeljem ali praženimi bučami).
- Polnjena purica s kostanjem.
- Svinjska pečenka, gos, puran ali večja kokoš.
Hrustljav piščanec, mariniran v pinjencu (za vsaj 12 ur).
Svinjska pečenka v poprovi omaki in grahov pire.
Puranje rulade z vojvodinjim krompirjem.
Svinjska ribica z medom in gorčico.
Pretaknjena svinjska pečenka z vinsko omako.
Pečen goveji hrbet s hrenom in gorčico.
Svinjska rulada s špinačo, feto in sušenimi paradižniki.
Lečina pečenka (vegetarijanska opcija).
Svinjska ribica v listnatem testu.
Pečena glazirana šunka (s predhodno kuhano šunko in okusno marinado).
- Zelenjavna lazanja (za vegetarijanske goste).
- V slanino oviti svinjski medaljoni z gobovo omako.
- Lososov file, zavit v listnato testo in pečen v pečici.
Priloge
- Krompirjeva solata.
- Rdeče zelje (sveže, kuhano ali praženo).
- Pečen krompir, pražen krompir (pripravljen v litoželezni ponvi, pogosto z ocvirki).
- Kruhovi cmoki, mlinci, gratiniran krompir, riž, rižote, cmoki, svaljki, štruklji.
- Pečena ali dušena zimska zelenjava (korenje, pastinak, rdeča pesa).
- Solate: Iz radiča, endivije, motovilca, pogosto z dodatkom fižola ali krompirja.
- Sveža korenčkova solata, solata iz kolerabe, rdeča pesa, brokolijeva solata ali stročji fižol.
- Krompirjev pire z rjavim maslom.
Sladice
- Potica (orehova, rožičeva, makova, pehtranova, sadna).
- Praznični piškoti, medenjaki, sadni kolači, suho sadje.
- Božično deblo in drobno pecivo.
- Čudovita pavlova v obliki prazničnega venčka.
Tradicije in običaji v adventnem času
V adventnem času slovenske gospodinje od nekdaj na veliko pečejo - piškote, kruh in potico. Ponekod se še vedno držijo "veselega posta", ki je nekoč zaznamoval ves adventni čas. Po tradiciji so bile do božiča na jedilniku same zdrave jedi: stročnice, žitarice in močniki, polenovka s polento in krompirjeva juha. Šele po polnoči, ko je nastopil božični dan, je na mizo prišlo meso, velikokrat svinjsko, saj je veljalo, da za novo leto ni dobro praskati s kremplji nazaj, ampak je bolje riniti z rilčkom naprej.
Slovenske hiše se pred božično-novoletnimi prazniki še vedno tresejo od pospravljanja in peke tradicionalnih sladkih dobrot. Med najstarejše navade spada priprava poprtnika ali božičnega kruha, ki naj bi bila ohranjena že od poganskih časov, ko smo praznovali prihod svetlobe ob zimskem solsticiju. Na božični dan je po stari slovenski tradiciji miza tako polna, da nanjo ne spraviš niti kozarca. Nekoč je veljalo, da je takoj po polnoči dobro dati pod zob vsaj kakšno klobaso, narejeno doma ali pri sosedu na kolinah.
Nekatere družine ohranjajo posebne običaje: 4. decembra, ko goduje Barbara, dajo v vazo češnjeve veje, ki za božič cvetijo. Na 13. december, ko goduje Lucija, pa vsak član družine dobi 12 lističev, na katere napiše eno željo, jih zmečka in pomeša. Vsak večer potegnejo eno papirnato bunkico in jo zažgejo. Na božični večer ostane le ena želja, tisto pogledajo in ta se mora uresničiti. Na Lucijo se ne sme šivat, kajti Lucija bi se lahko zbodla v prst in oslepela. Še veliko takih in podobnih običajev je opisanih v kuharici, ki sta jo napisala sestra Vendelina in mojster Goljat.
tags: #kulinarika #bozicna #vecerja

