Radič (Cichorium intybus L.) je listnata zelenjava z značilnim rahlo grenkim okusom, ki je v Sloveniji zelo priljubljena predvsem v jesenskem in zimskem času. Radič je skrivnostno grenka zelenjava, ki navdušuje brbončice in širi svoje čare v številnih kulinaričnih tradicijah po vsem svetu. Spada v družino košaric, tako kot solate.
Gre za tipično mediteransko rastlino, ki jo v Evropi gojijo že več stoletij, kot solatnico pa so jo poznali že stari Egipčani, Grki in Rimljani. Radič, znan tudi kot divja cikorija, je izviral iz Evrope in Azije, od tam pa se je razširil po vsem svetu in je znan po svoji prilagodljivosti na različne podnebne razmere. V Sloveniji ima radič dolgo tradicijo pridelave, zlasti na Goriškem, kjer ga gojijo že od 19. stoletja. Radič dobro prenaša nižje temperature, zato se prideluje pozno jeseni in uživa tudi pozimi, ko je sveže lokalne zelenjave manj.
Prehranske Lastnosti in Zdravstvene Koristi Radiča
Radič vsebuje veliko zdravilnih učinkovin in je zelo pomembna vrtnina. Odlikuje ga visoka vsebnost rudnin in zdravilnih učinkovin, ki so pomembne za naše zdravje in dobro počutje ter krepitev imunskega sistema, še posebej v zimskem času. Ima terapevtske učinke na telo. Zaradi bogate vsebnosti vlaknin veže in čisti strupe iz telesa. Ugodno vpliva na delovanje žolčnika, zaradi vsebnosti zdravilne učinkovine inulin pa znižuje sladkor v krvi, zato ga priporočamo sladkornim bolnikom.
Radič je zelo hranljiv in vsestranski. Vsebuje veliko vode in ima nizko energijsko vrednost, zaradi česar je primeren za vključevanje v uravnoteženo prehrano in diete. V 100 gramih radiča je le 13 kalorij, 1,4 grama beljakovin in približno 3 grame vlaknin. Med vitamini izstopa predvsem vitamin K, sledita folat (vitamin B9) in vitamin A, prav tako pa vsebuje večje količine molibdena in pantotenske kisline (vitamin B5). Radič vsebuje tudi mineralne soli, kot so natrij, kalij, železo, kalcij in fosfor.
Poleg tega radič vsebuje različne bioaktivne spojine, predvsem polifenole in druge antioksidante, ki sodelujejo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom in preprečujejo delovanje prostih radikalov. To je dragocena pomoč proti staranju celic in za preprečevanje nastanka nekaterih vrst raka. Redno uživanje radiča je lahko odličen zaveznik za srce in srčno-žilni sistem, za kar so zaslužni antocianini (del družine flavonoidov) ter vitamin K. Uživanje radiča lahko prispeva k boljšemu zdravju kosti, kože in vida. Kontraindikacij ni, razen v primeru alergij.
Različne Sorte Radiča
Potrošniki lahko izbirajo med zelenimi, rdečimi ali pisanimi tipi radiča, ki se razlikujejo po obliki listov, barvi in intenzivnosti grenkega okusa. Ločimo dva tipa radiča: koreninski, ki ima bolj razvito glavno korenino, in listnati, to je solatni.
Priljubljene sorte radiča:
- Rdeči glavnat radič Chioggia: Pridelujemo ga že vrsto let. Prve sorte smo v osemdesetih letih dobili iz Italije, iz območja Chioggie, in sicer sorte Cesare, Oresto, Mesola, Foresto, Pompeo, Febbrarese. Do danes se je najbolj ohranila sorta Pompeo, ki služi tudi kot standard pri preskušanju novih sort.
- Goriški radič (solkanski radič ali goriška vrtnica): Imenuje se tudi goriška vrtnica ali solkanski radič. Je tradicionalna lokalna populacija radiča, ki izvira z območja Goriške (okolica Nove Gorice). Ko rastlino po obiranju očistijo in pripravijo za prodajo, se listi razporedijo v obliko, ki spominja na vrtnico ali cvet. Cenjen je tudi zaradi nežnejše teksture in nekoliko manj izrazite grenkobe.
- Radič štrucar: Radič v tipu štrucarja s širokimi svetlo zelenimi listi. Je sladkega, nekoliko grenkega okusa z izjemno hranilno vrednostjo. Primeren je za vzgojo v vrtnih in visokih gredah; do prvega mraza ga lahko pustite na prostem, nato ga je potrebno pobrati ali zaščititi pred nizkimi temperaturami.
- Rdeči radič »Treviški«: Prepoznaven je po podolgovatih rdečih listih z izrazitimi belimi žilami. Je zgodnja sorta, ki prezimi na prostem. Okrogli, ozki, zeleni listi oblikujejo čvrsto rdečo glavico v majhni rozeti. Suličasti listi so primerni za rezanje. Jeseni oblikuje majhno rozeto, ki prezimi. Je zelo okusen in odličen za siljeni radič.
- Rdeči radič »Palla Rossa«: Radič Palla Rossa 2 je zgodnja sorta radiča, ki ne prezimi na prostem. Okrogle glavice z vinsko rdečimi listi so odličnega, nekoliko grenkega okusa. Pobiramo ga jeseni in zgodaj pozimi. Radič Palla Rossa 6 oblikuje kompaktne lepe glavice s temno rdečimi listi, ki po sredini ne oblikujejo tako širokega rebra. Glavice so nekoliko bolj vijoličasto obarvane v primerjavi z radičem tipa Palla Rossa 5 in je poznejši, kar pomeni, da je primeren za pozno jesensko pridelavo. Ta radič brez kakršnih koli težav prezimi na prostem.
- Belgijski radič »Vitlof«: Znan tudi kot witloof (iz francoske besede “chicorée de Bruxelles”), je posebna sorta radiča, ki je znana po svojih bledih, rumenkasto-belih glavah in nežnem okusu. Ta sorta radiča je priljubljena v belgijski in francoski kuhinji.
- Rdeči radič »Rossa di Verona«: Ima okroglo ali ovalno glavico s kompaktnimi listi. Listi so čvrsti in gosti, običajno značilne vijolične ali rdečkaste barve.
- Pisani radič »Castelfranco«: Ta sorta radiča, ki izvira iz severne Italije, je znana po svoji privlačni in edinstveni zunanjosti, saj ima nežne zelene liste s črtastimi rjavimi madeži in rdečkastim robom. Zunanji listi so nežno valoviti, medtem ko so notranji listi svetlejši in bolj krhki. Radič Castelfranco je občutljiv na zmrzal, zato ga je treba vzgajati in skladiščiti pri primernih temperaturah, da se ohrani njegova kakovost.
- Katalonski radič »cikorija«: Listi so valoviti in razvijejo podolgovate ali koničaste glavice. Listi so običajno svetlo zelene barve z belimi žilami. Puntarelle so poganjki posebne sorte katalonskega radiča, ki so videti kot šop majhnih kalčkov, obdanih z dolgimi, koničastimi listi, ki spominjajo na šparglje ali beluše.
- Tržaški radič: Je tradicionalna sorta, ki se že dolgo goji na območja Primorske in okolice Trsta. Poseben je način priprave po obiranju: zunanje liste pogosto odstranijo, notranje rozete pa večkrat operejo v vodi.
Novogoriško območje je bolj primerno za pridelovanje zgodnjih sort rdečega glavnatega radiča, medtem ko v Slovenski Istri poteka pridelava v glavnem jesensko-zimskih sort rdečega glavnatega radiča št. 5, št. 6 in št. 7. Zanimive so tudi novejše selekcije radiča Castelfranco, ki se same lepo rumeno obarvajo, pa tudi novejše selekcije rdečega glavnatega radiča Verona.
Pridelava in Vzgoja Radiča
Radič je razmeroma nezahtevna rastlina, vajena tudi trših vremenskih pogojev, in se zlahka vzgoji tudi doma. Čeprav je trajnica, ga gojimo kot enoletnico. Območje uspevanja je za radič izredno široko, saj uspeva izredno dobro in tudi tradicionalno z lastnimi selekcijami na novogoriškem in tudi na obalnem območju.
Pedoklimatske zahteve
- Radič uspeva na več različnih tipih tal, od zelo peščenih do težjih glinastih tal. Bistveno je, da so tla dovolj odcedna in tudi zračna, kar je pogoj za dobro ukoreninjenje sadik.
- Optimalna temperatura za rast in razvoj radiča je 15 do 20 °C, minimalna temperatura, ki je potrebna za rast, je 8 °C. Radič prenese tudi nižje temperature, do -8 °C.
- Dobro uspeva pri pH vrednostih 5-6,8.
- Radič potrebuje svetlo mesto, zato izberite lokacijo, ki je izpostavljena soncu ali delni senci.
Setev in Sajenje
Radič lahko sejemo skozi celo leto, vendar je pri nakupu semen pomembno upoštevati, da nekatere sorte ljubijo hladne mesece, druge pa toplejše poletne dni.
- Čas setve: Zgodnje sorte posejemo že v marcu in aprilu. Za pridelavo na Primorskem posejemo seme radiča konec junija ali še do sredine julija v stiropor plošče, ki jih nato položimo v polsenčen prostor. Konec junija in v začetku julija sejemo prezimne sorte za siljenje. Junija ali julija pa opravimo setev sort za prezimljanje in siljenje na prostem. Goriški radič sejemo poleti vse tja do konca avgusta.
- Vzgoja sadik: Sadike vzgojimo v 25-30 dneh. Semena vzkalijo v 5-14 dneh. Za setev se uporabi rahlo organsko zemljo ter mikoriza. Ko rastline zrastejo do približno 4 cm, priporočamo uporabo gnojila za zelene rastline. Sadike so primerne za sajenje na stalno mesto, ko razvijejo 4-6 pravih listov in dobro razvito koreninsko grudo.
- Zemljišče: Radič lahko sejete in sadite na stalno gredo. Ni posebno zahteven glede zemljišča, pomembno je le, da tla dobro zadržujejo vlago. Vrtna tla morajo imeti dobro drenažo, saj radič ne prenaša stoječe vode. Raste najbolje v rodovitnih tleh, bogatih s humusom. Pred sajenjem lahko v tla dodate organsko snov, kot je kompost, ali organska gnojila. Izogibajte se zemljišču, kjer so bile nedavno vzgajane sorodne vrtnine (endivija).
- Sajenje in razdalja: Zgodnje sorte radiča sadimo na medvrstne razdalje 35 cm x 30 cm. Pozne sorte radiča pa je priporočljivo saditi na večje medvrstne razdalje, 45 cm x 45 cm, da se omogoči dobra zračnost med rastlinami. Razdalja med rastlinami naj bo 20-30 cm x 20-40 cm. Radič lahko vzgajamo v vsaki posodi in je tako kot druge balkonske rastline lep okras terasi, okenski polici in balkonu.
Nega v Rasti
- Namakanje: Izredno je pomembno učinkovito namakanje takoj po sajenju, da se sadike dobro ukoreninijo. Priporočljivo je namakanje preko kapljičnega sistema, možno pa je tudi preko razpršilcev. Bistveno je namakati v dopoldanskem času. V jesenskih terminih moramo biti pri namakanju pazljivi zaradi pogostejših padavin. Za naše razmere sta najbolj kritična meseca julij in avgust, ker sta to običajno najbolj sušna meseca. V sušnem obdobju ne pozabite radiča obilno zalivati.
- Gnojenje: Pomemben je razvoj glavne korenine, ker se v njej nahaja veliko hranilnih snovi, potrebnih za razvoj glavic ali rozete. Priporočljive vrednosti za gnojenje radiča so 20 do 40 ton hlevskega gnoja na hektar ali 2-4 tone druge organske mase na hektar. Dodajamo tudi mineralna gnojila: 100 do 150 kg na hektar dušika (vsaj v treh obrokih), 160 do 200 kg na hektar fosforja in 80 do 160 kg na hektar kalija. V težjih tleh gnojimo z dušikom lahko že v osnovnem gnojenju, v lažjih bolj peščenih tleh pa ga razdelimo na več obrokov. Pomemben element v prehrani rastlin je kalcij, še posebno v fazi stiskanja glav ga apliciramo foliarno, da dosegamo kvalitetne pridelke in boljše skladiščenje. Če radič slabo raste, ga je potrebno pognojiti z gnojilom, ki vsebuje več dušika. Dognojujete ga lahko z gabezovimi in koprivnimi prevrelkami. Fosforjeva in kalijeva gnojila zadelamo v tla pred setvijo.
- Plevel in redčenje: Redno odstranjujemo plevel. Pri setvi na prosto se nam velikokrat zgodi, da radič posejemo pregosto, zato redčimo rastline, ko so velike približno 5 cm.
- Zastirka: Ko je radič posajen, se lahko doda zastirka za vrt, da preprečimo rast plevela in ohrani zemlja dalj časa vlažna. V poletnem času je zelo koristna tudi uporaba zastirke.
- Kolobarjenje: Radič zelo dobro uspeva po žitih. Priporočljivo pa je, da se šele po treh letih ponovno vrne na isto površino. Če vzgajate tudi druge vrste zelenjave, bodite pozorni na kolobarjenje rastlin. Običajno ga sadimo za zgodnjim krompirjem ali zgodnjim zeljem, ki sta bila bogato pognojena.
- Dobri/slabi sosedje: Dobri sosedje radiča so paradižnik, fižol, šetraj, sladka koruza, solata, bazilika, korenček in koper. Slab sosed radiča v bližini pa je peteršilj.
Bolezni in Škodljivci Radiča
Varstvo rastlin se vrši na prisotnost pepelaste plesni, talnih škodljivcev in bakterioze, ki se lahko pogosteje pojavi v jesensko-zimskem času. Bolj kot bolezni na radiču delajo škodo polži, voluhar, koreninske uši in strune. Veliko manj imamo težav z sadikami radiča, če vzgojimo zdrave ter odporne sadike, ki smo jih posadili pravi čas in niso pretegnjene.
- Bolezni: Različne vrste plesni (pepelasta plesen, siva plesen, bela gniloba) lahko napadejo radič in povzročijo gnitje ter propadanje rastlin. Pepelasto plesen omejite z odstranjevanjem okuženih listov, na poletnih sortah pa s curki vode. Bolezen koreninske gnilobe, ki jo povzročijo glive, lahko prizadene korenine radiča in povzroči propadanje koreninskega sistema. Listna pegavost, ki jo povzročajo glivice, lahko povzroči rjave ali temne lise na listih.
- Škodljivci: Med škodljivci večjo škodo povzročajo listne uši, polži, strune, ptice in voluhar.
- Listne uši: Majhni insekti, ki se hranijo s sokovi rastlin in lahko povzročijo ukrivljenost listov, porumenelost in slabši pridelek. Proti listnim ušem se lahko učinkovito zaščitite z naravnim sredstvom proti listnim ušem Škodljivci Stop.
- Polži: Lahko povzročijo luknje in poškodbe na listih. Svetujemo vam, da radič zaščitite z naravnim sredstvom proti polžem Polži Stop.
- Voluhar: Nekateri vonji in okusi, kot na primer česen, poper ali pripravek Voluhar stop (ki vsebuje ricinusovo olje), lahko na naraven način odženejo voluharje.
- Ptice: Pogosto se prehranjujejo s semeni, listi in drugimi deli rastlin radiča. Za zaščito pred nadležnimi pticami v vrt postavite ogledala ali svetleče trakove iz aluminijaste folije.
Za boj proti trdovratnim boleznim in voluharju na solatnicah se lahko borimo tudi z domačim pripravkom iz česna. Za izdelavo potrebujemo 35 g česnovih strokov (ali liste mladega česna), ki jih prelijemo z 0,5 l vrele vode in pustimo stati čez noč.
Siljenje Radiča: Posebna Metoda Pridelave
Siljenje radiča je poseben način vzgoje radiča in drugih rastlin iz družine Cichorium, ki vključuje pospeševanje rasti radiča z izpostavljanjem rastlin temi. S siljenjem lahko sveže liste pridelujemo tudi v zimskem času. Siljeni radič se pogosto uporablja za pridelavo z nežnejšimi in manj grenkimi listi, kar je zlasti priljubljeno v številnih evropskih kuhinjah. Viri pravijo, da so postopek leta 1850 po naključju odkrili v bruseljskem botaničnem vrtu, dogodek pa je spodbudil načrtno siljenje tamkajšnje različice cikorije, da je nastala poslastica »witloof«, kar pomeni beli list.
Sorte primerne za siljenje:
Za siljenje radiča so primerne predvsem zimske sorte, kot so Verona, Castelfranco, Treviški, Vitlof, Solkanski radič in Bianco di Milano. Nujni pogoj je, da jih posejemo dovolj zgodaj, da do pozne jeseni razvijejo čim debelejšo korenino, ki bo pozneje vir hrane za nadzemni del.
Postopek siljenja:
- Vzgoja na vrtni gredi: Radič se najprej vzgoji na zelenjavni gredi, kjer rastlina razvije svoje osnovne liste. Ti listi so običajno grenki in trdi. Na Goriškem, kjer so postopek siljenja najbolj domislili, rdečo sorto Solkanski radič posejejo že maja. Čez poletje posevek enkrat ali dvakrat pokosijo, da se korenine okrepijo. Pred izkopom radiča za gnojenje uporabite organsko tekoče gnojilo.
- Izkop in čiščenje: Jeseni (oktobra ali novembra) z vilami izkopljite radič, tako da preostanejo samo korenine in del zelene sredice rastline. Pazite, da ne poškodujete občutljive korenine. Odrežite šop listov 2 cm nad koreninskim vratom. Koren naj bo dolg do 15 cm in ne tanjši od moškega prsta. Odstranite suhe ostanke in jih zvezati v snope.
- Siljenje: Korenine radiča se posadijo v šotne lončke ali zložijo v plastična korita, kjer nadaljujejo z rastjo. Te v kleti s temperaturo od 10 do 18 stopinj Celzija zložimo v vedra, napolnjena z vlažnim peskom, zemljo ali žagovino. Rastline postavite v hladen in temen prostor s temperaturo do 15 °C. Če ni popolne teme, jih pokrijemo s krpo in skrbimo za enakomerno vlažnost. Za rdeče sorte je v omenjenem razponu primernejša malo nižja temperatura, ki prija listnim barvilom, za bele oz. zelene pa višja. Za spodbujanje rasti in krepitev radiča uporabite sredstvo za krepitev zelenjadnic.
Postopoma se bodo razvijale majhne glavice iz tesno zavitih listov. V toplem in temnem prostoru poženejo iz srčka zimskega radiča krhki, v glavico ali rozeto oblikovani listi z belimi hrustljavimi koceni, ki so obarvani bolj bledo, kot če bi rastlino pustili na mrazu. Zaradi gojenja v temi je v njem manj intibina, vira zdravilnih grenčin, ki znižujejo krvni sladkor, pri vijoličasto obarvanih sortah pa tudi manj antocianov. Čas siljenja je odvisen od temperature, vlažnosti in debeline korenov in traja od dva do šest tednov. Za domačo rabo je pomembno, da nosimo radič na toplo silit postopoma, kolikor solate potrebujemo.
Spravilo in Skladiščenje Radiča
V jesensko-zimski pridelavi radič pobiramo, ko formira lepo sklenjene in čvrste glave, to je od oktobra do decembra. Uporabno zrelost radič doseže v 8-12 tednih od sejanja. V hladnem vremenu postane radič bolj hrustljav in listi dobijo močnejšo barvo. Z vrta najprej pospravimo radič štrucar, rdeč glavnat radič ostane na vrtu do decembra, prezimnega pustimo na prostem za rezanje glavic spomladi, lahko ga tudi izkopljemo in pripravimo za siljenje. Na vrtu dolgo zdrži tudi pegast in zeleno-rdeč radič, ki ga lahko režemo še po novem letu.
Glavnat rdeč radič Chioggia odrežemo, očistimo ga starih in uvelih zunanjih listov, tako da sortiramo lepo obarvane živo rdeče glavice v kartonaste ali plastične zabojčke. Zgodnje sorte so običajno nekoliko lažje in dosegajo 350 do 400 gramov teže, medtem ko pozne sorte formirajo težje glave, od 400 do 500 gramov teže. Glede na težo glavic, ki jih dosegamo v pridelavi, jih tudi sortiramo v zaboje. Pri pridelavi zgodnjih sort radiča lahko pridelamo 12 do 14 ton glavic na ha, pri poznih sortah pa 16 do 18 ton glavic na hektar.
Radič lahko skladiščimo pri 3 do 5 °C in 90% relativni zračni vlagi le za 7 do 12 dni. Za dlje časa ga lahko skladiščimo edino v pogojih kontrolirane atmosfere v hladilnicah, kar pomeni, da moramo poskrbeti za ustrezno dovajanje kisika in ogljikovega dioksida v hladilne komore. Pozneje ga skladiščimo tako, da ga izkopljemo s korenino in vsakega posebej zavijemo v časopisni papir.
Kulinarična Uporaba Radiča: Od Solat do Toplih Jedi
Radič je vsestranska in okusna sestavina. Najbolj zdravo je uživanje svežih solat, ki jim po želji lahko dodamo kuhan domač fižol ali kuhan krompir. Radič najpogosteje uživamo surov kot solato, pogosto v kombinaciji z drugimi vrstami zelenjave, oreščki, sadjem in prelivom po izbiri.
Radič lahko tudi kuhate ali dušite, da ublažite njegov grenak okus. Primeren je za pripravo toplih jedi, na primer v rižotah, testeninah, zavitkih ali kot priloga. Sorte poznega treviškega radiča lahko pripravljamo na žaru, v pečici s sirom, s testeninami in rižotami. Ker je radič koristen v boju proti staranju celic ter celo proti sladkorni bolezni, zaprtju in visokemu holesterolu, je vredno preseči njegov značilen grenak okus in se naučiti, kako ga vključiti in uravnotežiti v kuhinji.
Recept: Pečen radič z jajci
Pečen radič z jajci je odlična ideja za obrok, ki združuje hranljivost radiča in beljakovin. Recept lahko pripravite tudi v ponvi.
- Pečico segrejemo na 200 °C.
- Radič prerežemo na polovice ali četrtine (da ostane “v kosih”) in ga položimo v pekač.
- Pokapajmo ga z oljčnim oljem, posolimo in popramo ter dodamo na lističe narezan česen.
- Nežno premešamo in pečemo 12-15 minut, da radič malo oveni in se robovi rahlo zapečejo (lahko ga vmes obrnemo).
- V radič naredimo dve “vdolbinici” in ubijemo vanju jajci.
- Vrnemo v pečico še za 6-9 minut (odvisno, ali želimo mehkejši ali trši rumenjak).
- Na koncu po želji pokapamo z balzamičnim kisom/limono in potresemo s sirom.
Radič v Kozmetiki
Radič je zaradi vsebnosti intibina zelo uporaben tudi v kozmetiki.
- Zmanjšanje oteklin: Hladen radičev obkladek lahko pomaga zmanjšati otekline okrog oči. Narežite radič na tanke rezine in jih položite na oči za nekaj minut.
- Radičeva kopalna sol: Lahko naredite radičevo kopalno sol z mešanico listov radiča z eposomsko (grenko) soljo. Ta mešanica naj bi pomagala pri sproščanju in negi kože.
Naj bo radič navdih za nove kulinarične izzive in vir zdravja ter sprostitve v vašem vrtu ali kuhinji. Skozi stoletja je radič ostal zvest spremljevalec na mizi ljudi po vsem svetu, in s pravim pristopom bo ostal tudi del vašega prehranskega in zdravstvenega življenja. Ko boste naslednjič videli radič v trgovini ali razmišljali o tem, kaj posaditi v svojem vrtu, se spomnite na vsestranskost in koristi te skromne rastline. Radič nas uči, da so lahko najboljše stvari tiste, ki prihajajo iz narave, in da se skriva pravo bogastvo tako v okusu kot v zdravju.
Viri:
- MEZGEC, Matej, 2016, Vpliv sorte in dolžine rastne dobe na pridelek in vsebnost izbranih antioksidantov v siljenem radiču (Cichorium intybus L.) : magistrsko delo [online]. Master’s thesis. Ljubljana : M. Mezgec. [Dostopano 11 marec 2026].
- PJANIĆ, Aida, 2017, Pridelek in biokemične lastnosti radiča (Cichorium intybus L.), gojenega na plavajočem sistemu in v tleh : magistrsko delo [na spletu]. Magistrsko delo. Ljubljana: A. Pjanić. [Dostopano 11 marec 2026].
- Goriški radič. Wikipedia, prosta enciklopedija.