Jesen je čas, ko nam narava ponuja svoje plodove, med njimi tudi okusen kostanj, ki ga lahko vključujemo v pripravo različnih jedi. Njegov topel vonj spominja na otroštvo, na večere ob kuhinjski mizi in na preprost užitek. Čeprav je nabiranje in pečenje kostanja obred, danes vse pogosteje posegamo po predpripravljenem kostanju v vrečki, ki nam prihrani čas in trud.
Predpripravljen kostanj v vrečki: Priročnost in uporaba
Kuhan ali pečen - to sploh ni vprašanje, ko gre za priročnost! Kostanj si navadno privoščimo v dveh oblikah: kuhanega ali pečenega. Medtem ko je izbira stvar okusa, je kuhan kostanj po drugi strani veliko bolj uporaben, še posebej, če je že olupljen in pripravljen za takojšnjo uporabo.
Izkušnje uporabnikov s kostanjem v vrečki
Vprašanje, ali je že katera kupila kuhan kostanj v vrečki v trgovini, je pogosto. Gre za manjšo vrečko, pogosto rumene barve z rdečim napisom. Mnogi razmišljajo, da bi ga uporabili za izdelavo sladic, da se ne bi ukvarjali z lupljenjem surovega kostanja, seveda, če je tak kostanj dovolj dober. Nekateri uporabniki potrjujejo, da so ga kupovali parkrat spomladi in pozimi in jim je bil kar okusen. Čeprav je malce bolj moker, je za takojšnje uživanje primeren.
Zanimivo je, da se včasih domneva, da je kostanj v teh vrečkah kuhan, čeprav je v resnici pogosto pečen. Ne glede na to, ali je kuhan ali pečen, mnogi menijo, da je takšen kostanj dobrega okusa in ga redno kupujejo. Uporaba kostanja v vrečki za sladice se izkaže za zelo praktično rešitev. Kot je izpostavila ena uporabnica: "Jest ga ravno za sladice uporabljam, ker 30 dag lepega kostanja nalupit pa da nič kože ni gor... rajš tole kupim, no. pa čist dobro pride, samo jest dam mal manj sladkorja potem v sladico."
Alternativa za sladice: Kostanjev pire
Za sladice je odlična alternativa tudi Ledo kostanjev pire, ki se ga najde v zmrzovalniku in je primeren za kreme in pireje. Takšen pire je "njami" in pravi za sladice.
Hranilna vrednost kostanja
Kostanj sodi v skupino drevesnih oreščkov, a v nasprotju z njimi ima sorazmerno zelo malo maščob. Za lažjo primerjavo: oreh ali lešnik imata dvajsetkrat več maščobe kot enaka količina kostanja. Po hranilni sestavi ima kostanj večji delež ogljikovih hidratov v obliki škroba, nekaj pa tudi v obliki enostavnih sladkorjev. Je bogat vir vitaminov in mineralov ter prehranskih vlaknin, ki ugodno vplivajo na prebavo in zdravje.
Glavna sestavina kostanja je škrob, ki ga je v surovem plodu približno 44 odstotkov. Poleg tega kostanj vsebuje sladkor ter približno 4 odstotke beljakovin in 2 odstotka maščobe. Kostanj, ki ga jeste bodisi pečenega bodisi kuhanega, je hranljiv in okusen vmesni obrok, zaradi blagega in rahlo sladkega okusa pa je še posebno priljubljen pri otrocih.
Kostanj podpira delovanje srčno-krvnega sistema in pripomore pri uravnavanju telesne teže. Tradicionalna kitajska medicina priporoča kostanj kot hrano in zdravilo. Zaradi visoke vsebnosti škroba je iz kostanja mogoče izdelati moko, ki se uporablja samostojno ali pa jo zmešate z moko iz drugih žitaric. Kostanjeva moka je primerna za pripravo peciva in kruha.
Kostanj in sladkorna bolezen
Osebam s sladkorno boleznijo je svetovana količina ogljikovih hidratov (OH) v obroku 60 g. V obroku je torej svetovano 3×15 g OH, torej skupno 45 g OH s strani škrobnatega dela. Kostanj v teži 45 g (to je približno 6 kostanjev) vsebuje 15 g OH. Pokrivanje kostanja pri osebah s sladkorno boleznijo na inzulinski terapiji je svetovano, da je odmerek inzulina odmaknjen na 5-10 minut pred obrokom, ob upoštevanju skupne svetovane količine OH na obrok. Pri tem pa ne smemo pozabiti na dobro štetje OH in dobro izračunanem odmerku inzulina, glede na ogljikohidratni faktor. Kostanj naj popestri jedilnik jesenskih dni; vključujte ga v svojo prehrano, sploh, če ga imate radi, vendar premišljeno. Naj bo del obroka, kjer ste imeli na primer zelenjavno enolončnico ali drugo zelenjavno jed in glejte, da skupno z njim obrok ne bo presegal svetovanih 60 g OH. Pojeste ga lahko v obroku kot kostanjev pire namesto navadnega krompirja ali druge priloge riža, testenin, ali pa ga pojeste za malico pred telesno dejavnostjo v izogib hipoglikemiji.
Splošne informacije o kostanju
Izbira in nabiranje svežega kostanja
Pri nakupu je pomembno, da izberete kostanj, ki je debel in brez majhnih lukenj. Če kostanj nabirate sami v naravi, velja enako pravilo, le da je še pomembnejše, da znate razlikovati pravi kostanj od divjega.
Pravi pokazatelj zrelosti so ježice. Najbolje je, da se nabira tiste plodove, ki iz ježice izpadejo sami. Če je ježica še zaprta in zelena, je potrebno počakati, da ta porjavi in nato kostanj poberemo. Prav zrel je, ko postane popolnoma rjave barve. Če imate radi bolj sladke plodove, pa morate z nabiranjem kostanja počakati do prvih res hladnih dni.
Tako kot velja za vse gozdne sadeže, tudi za kostanj velja, da ga lahko na dan naberemo največ dva kilograma. Prepovedano ga je nabirati za nadaljnjo rabo, če za to nimamo potrebnega dovoljenja.
Pravi kostanj (užitni) in divji kostanj (neužitni)
To je morda najpomembnejša lekcija: niso vsi kostanji užitni.
- Pravi kostanj (Castanea sativa): To je naš prijatelj. Njegov plod je zavit v izjemno bodičasto lupino, ki ji po domače rečemo "ježica". Te bodice so tako goste in ostre, da jih je brez čevlja skoraj nemogoče odpreti. Običajno so v eni ježici dva ali trije plodovi, ki so na eni strani ploščati. Listi drevesa so dolgi, nazobčani in spominjajo na žagin list. Pravi kostanj ima na eni strani ravno površino, na drugi pa značilen "trebušček".
- Divji kostanj (Aesculus hippocastanum): Ta raste povsod po mestnih parkih in drevoredih. Njegova lupina je gladka, zelena in ima le nekaj redkih, topih bodic. Plod v notranjosti je velik, okrogel in zelo bleščeč. Čeprav je lep na pogled in odličen za jesenske dekoracije, je neužiten in celo rahlo strupen. Vsebuje snovi, imenovane saponini, ki lahko povzročijo prebavne težave.
Priprava svežega kostanja: Zarezovanje in kuhanje
Uživa se lahko svež, vendar ima lahko trpek okus, zato se ga navadno pred uživanjem speče ali skuha. Tudi pri kuhanju kostanja je treba upoštevati pravilo zarezovanja.
Zakaj je nujno zarezati v lupino?
Kostanj vsebuje veliko vode. Ko ga segrejete, se ta voda spremeni v paro. Ker para nima kam uiti skozi trdo lupino, pritisk narašča, dokler lupina ne popusti na najbolj dramatičen možen način. Zareza je varnostni ventil. Nikoli, ampak res nikoli ne pecite kostanja, ne da bi ga prej zarezali. Pri kuhanju težav s pokanjem kostanjev nimamo, je pa zareza še vedno priporočljiva za lažje lupljenje.
Tehnika zarezovanja: Kostanj položite na desko za rezanje, s ploščato stranjo navzdol, da je stabilen. Zarežete ga po zaobljenem delu ploda v obliki križa ali po širini skozi celo stranico ploda. Pri tem pazite, da ne zarežete preveč globoko v jedro plodov, saj bo takšen kostanj, ko bo pripravljen, drobljiv. Notranja kožica naj bo čim bolj nedotaknjena.
Peka kostanja
Če kostanja ne boste kupili v trgovini, ga je najprej treba nabrati in nato speči. Kostanj lahko spečemo na žerjavici, v ponvi ali pečici (ogreti na 220 stopinj Celzija). Če nimamo ponve z luknjičastim dnom, ga lahko spečemo tudi v navadni ponvi. Pred peko obvezno zarežemo zunanjo trdo lupino, saj lahko kostanj med peko raznese.
Če ga pečemo v pečici, zarezane plodove v eni plasti naložimo na pekač, malo poškropimo z vodo in pečemo na najvišjem vodilu 25 do 35 minut. Med peko kostanje večkrat dobro premešamo, da se enakomerno zapečejo. Po peki jih takoj stresite v posodo in jih pokrijte z vlažno kuhinjsko krpo ali prtičkom. Pustite jih stati 5-10 minut. Para, ki se ujame pod krpo, bo še dodatno zmehčala lupino in notranjost ter drastično olajšala lupljenje.
Kuhanje kostanja
Kadar ga pečete v lupino naredite zarezo, tudi pred kuhanjem ga je priporočljivo zarezati, vendar z nožem predrite le zunanjo lupino, notranja kožica pa naj bo čim bolj nedotaknjena. Zarezan kostanj kuhamo v sladki ali slani vodi 30 do 40 minut. Posebnega nasveta za kuhanje ni, pravi Kompara. Važno je, da ostane kuhan kostanj v vodi, saj se ga tako lažje olupi.
nov hiter trik za kuhanje kostanja v ponvi! sami lupijo! malo ljudi to ve! 🌰 🌰
Lupljenje kuhanega kostanja
Kostanj je najlažje olupiti, dokler je še vroč. Lupljenje je pri kuhanem kostanju ključno, saj lahko traja precej časa. Tukaj so trije načini:
- Rjavo lupino in rumeno kožico odstranimo z ostrim nožem.
- Kostanj križno zarežemo na izbokli strani, potem pa ga pražimo toliko časa, da lupina poči. Ohlajene kostanje nato olupimo. Na ta način se kostanj na pol skuha in nekoliko posuši.
- Kostanje stresemo v vrelo vodo in zavremo. Po odmerkih jih odcedimo in še vroče olupimo. Če se ohladijo in se koža trga, jih še enkrat prevremo.
Trik za "instant" kostanjev pire: Skuhamo kostanj, ga prerežemo na pol in stisnemo polovicke (del polovicke, kjer ni lupine, daste na "resetko") preko tistega kovinskega za česen. Tako dobimo "instant" kostanjev pire, brez dolgotrajnega lupljenja. Res je, da ga gre morda malo več stran, kot če bi ga olupli na roke, ampak, "celo popoldne je celo popoldne" za lupljenje enega kilograma.
Kulinarična vsestranskost kuhanega kostanja
Kuhan kostanj je ena tistih jesenskih dobrot, ki povezujejo generacije. Namesto da ga pojemo kar tako, ga lahko uporabimo v številnih jedeh - slanih in sladkih. Zaradi nežne teksture in naravne sladkobe se odlično poda k mesu, juham, kolačem in celo pijačam. Iz enega lonca kuhanih kostanjev lahko nastane sladica, juha, priloga ali napitek. Kostanj je mogoče kombinirati tako s slanimi kot sladkimi jedmi.
1. Kostanjev pire za sladico ali prilogo
Kostanjev pire je ena najbolj znanih in ljubljenih jesenskih jedi. Kuhane kostanje olupimo in jih pretlačimo skozi cedilo ali uporabimo palični mešalnik. Dodamo nekaj mleka, vaniljev sladkor in kapljico ruma. Za bolj bogato različico primešamo smetano in žlico masla. Če želimo sladico, pire postrežemo s stepeno smetano in drobnimi koščki čokolade. Če pa ga uporabimo kot prilogo, ga pustimo brez sladkorja in ga postrežemo k divjačini ali pečenemu piščancu. Malce večje količine kostanjevega pireja lahko zmrznemo in ga uporabljamo v različnih jedeh čez celo leto.
2. Kostanjeva juha, ki pogreje telo in dušo
Kostanjeva juha je ena tistih jedi, ki združujejo preprostost in eleganco. V ponvi na malo olja ali masla popražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo narezan kuhan kostanj in zalijemo z zelenjavno juho. Po nekaj minutah kuhanja vse skupaj spasiramo v gladko kremo. Za mehkejši okus dodamo malo smetane in ščepec muškatnega oreščka. Postrežemo s praženimi kruhovimi kockami ali kapljico olivnega olja. Juha je naravno sladka, nežna in nasitna. Idealna za večerjo, ki ogreje.
3. Kostanjev nadev za perutnino ali zelenjavo
Kuhani kostanj je odličen za pripravo nadeva. Njegova tekstura omogoča, da se lepo poveže z drugimi sestavinami, okus pa prinaša občutek domačnosti. Za klasičen nadev nasekljamo čebulo in česen, dodamo maslo, drobtine, nasekljan kostanj in nekaj zelišč (peteršilj, majaron in timijan). Po želji dodamo še malo naribanega jabolka ali sesekljanih gob. S takšnim nadevom lahko napolnimo piščanca, purana ali bučke in papriko. Med peko se vse sestavine povežejo, kostanj pa se zmehča do popolne kremaste strukture.
4. Sladki kostanjevi grižljaji
Če iščete preprosto idejo za sladico, so kostanjevi grižljaji popolna rešitev. Kuhani kostanj zmečkajte in mu dodajte med, malo mletega lešnika ali oreha in nekaj kakava. Oblikujte majhne kroglice, jih povaljajte v kokosovi moki ali kakavu in postavite v hladilnik. Ti prigrizki so naravno sladki in brez dodanega sladkorja. Odlični so za popoldansko energijo ali za obisk, ki pride nenapovedano. Dodaten trik: če jih oblivate s stopljeno temno čokolado, dobite pravo mini poslastico, ki jo lahko postrežete tudi na praznični mizi.
5. Kostanjev kruh ali mafini
Kostanjev kruh je posebnost, ki jo poznajo predvsem v južni Evropi, a postaja vedno bolj priljubljen tudi pri nas. Za testo zmešamo kuhan, pretlačen kostanj, nekaj pšenične ali pirine moke, ščepec soli, kvasec in toplo vodo. Zamesimo mehko testo, ga pustimo vzhajati in spečemo kot običajen kruh. Rezultat je rahla, rahlo sladkasta sredica in skorjica, ki diši po jeseni. Če imate raje sladko različico, lahko iz iste mase pripravite mafine. Dodajte jajce, malo mleka, med in ščepec cimeta. Mafini so mehki in sočni, najboljši pa še topli, z žlico marmelade ali medu.
6. Ideja za pijačo iz kostanja
Kuhani kostanj se lahko spremeni tudi v toplo pijačo. Pretlačen kostanj zmešajte z mlekom, cimetom in žličko medu ter segrejte do vretja. Nastane napitek, ki spominja na vročo čokolado, le da ima prijetno oreškast okus. Če želite nekaj posebnega, dodajte kapljico ruma ali vaniljevega ekstrakta. Ta pijača je popolna za zimske večere.
Shranjevanje kostanja
Svež kostanj
Surovi kostanj je hitro pokvarljivo živilo. Vsebuje veliko vlage in škroba, zato rad postane plesniv. Najboljša metoda je, da ga shranite v hladnem, suhem in zračnem prostoru, najbolje v mrežasti vreči ali leseni gajbici, v kleti ali hladni shrambi. Hranimo ga največ teden ali dva v kletnih prostorih ali hladilniku. Pred tem ga pregledamo in izločimo črvive kostanje, saj lahko črvi napadejo tudi zdrave plodove.
Kuhan ali pečen kostanj
Kuhani kostanj lahko hranite v hladilniku največ tri dni. Če ga želite shraniti dlje, ga olupite in zamrznite v vrečkah. Tako ohrani teksturo in okus več mesecev. Pred uporabo ga preprosto pogrejete ali dodate v jedi. Še bolj naraven način shranjevanja je, da ga položite v steklen kozarec in prelijete z rahlo slano vodo.